Eta prispevke zbira z izsiljevanjem

Baskovska separatistična organizacija Eta je poslovnežem v pokrajini Baskiji razposlala pisma, v katerih jim nalaga plačilo revolucionarnega davka v višini do 70.000 evrov za financiranje neodvisnosti.

Objavljeno
18. marec 2007 18.39
Bilbao - Baskovska separatistična organizacija Eta je poslovnežem v tamkajšnji pokrajini Baskiji razposlala pisma, v katerih jim nalaga plačilo "revolucionarnega davka" v višini do 70.000 evrov za financiranje neodvisnosti, so sporočili iz španskega združenja delodajalcev v Baskiji Confebask. V mestu Pamplona na severu Španije pa so v soboto potekali množični protesti proti predlogu političnega krila Eta, stranke Batasuna, o združitvi pokrajin Navarra in Baskija.

V nasprotju s prejšnjimi "izsiljevalskimi" kampanjami v pismih tokrat niso navedene neposredne grožnje, temveč naj bi šlo za "prostovoljne prispevke", namenjene financiranju baskovske neodvisnosti. Po mnenju analitikov vnovična izsiljevalska kampanja separatistov nakazuje, da Eta nujno potrebuje svež denar.

100.000 protestnikov proti združitvi

Medtem so se v soboto na severu Španije odvijali protesti. Okoli 100.000 zbranih protestnikov je želelo španskim oblastem jasno pokazati nestrinjanje s predlogom, ki ga je glede združitve pokrajin Navarra in Baskija podala Batasuna. Španska vlada je protestnikom medtem že zagotovila, da se pokrajini ne bosta združili in da ta predlog Batasune ni del nikakršnih skrivnih mirovnih pogajanj med vlado in separatisti.

Mirovna pogajanja med separatistično organizacijo in špansko vlado, ki so se začela po sklenjenem premirju marca lani, so bila sicer prekinjena konec decembra, ko sta v bombnem napadu separatistov na madridsko letališče življenje izgubili dve osebi, 19 ljudi pa je bilo ranjenih.

Navkljub nasilju pa si večina Špancev želi obnovitve mirovnih pogajanj z baskovskimi separatisti, je pokazala najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je inštitut Gesop izvedel za španski dnevnik El Periodico. Kar 95 odstotkov od 1500 anketiranih je prepričanih, da bi se morali obe strani ponovno usesti za pogajalsko mizo. Ob tem pa sta dobri dve tretjini vprašanih tudi ocenili, da se Eta nikoli ne bo odpovedala nasilju.