Tiskane izdaje
Bruselj - S pridružitvijo Romunije in Bolgarije je Evropska unija bogatejša še za dva uradna jezika, uradni status pa je z novim letom v skladu s sporazumom iz junija 2005 pridobila tudi irščina ali irska gelščina. Z irščino, romunščino in bolgarščino šteje sedaj jezikovna družina EU 23 uradnih jezikov, poluradni status pa imajo tudi nekateri drugi jeziki, na primer španski uradni jeziki katalonščina, baskovščina in galicijščina.
Irščina ali irska gelščina je keltski jezik, ki je poleg angleščine uradni jezik na Irskem in po novem tudi v EU. Irščina sicer v institucijah unije ne bo obravnavana popolnoma enako kot drugi uradni jeziki, saj prevajalcem v institucijah iz praktičnih razlogov v irščino ne bo treba prevajati vse zakonodaje unije.
Uradni status irščine zahteva 29 dodatnih delovnih mest za prevajanje, revizijo in publikacijo ter približno 450 samostojnih tolmačev na leto. Irščina naj bi tako evropske davkoplačevalce na leto stala približno 3,5 milijona evrov.
Čeprav naj bi v irskem parlamentu v irski različici gelščine potekala manj kot dva odstotka vsega dela, je raziskava iz leta 2002 pokazala, da irščino govori 40 odstotkov Ircev, pri čemer naj bi več kot četrtina ta jezik uporabljala vsak dan.
Irska si je za uradno priznanje svojega tradicionalnega jezika v EU okrepljeno prizadevala od predsedovanja uniji v prvi polovici leta 2004, ko je EU po širitvi na deset novih članic pridobila devet novih uradnih jezikov, s čimer se je njihovo število zvišalo skoraj za polovico - z enajst na dvajset. Uradni status so za svoj nacionalni jezik zahtevale vse novinke razen Cipra, kjer so uradni jeziki grščina, turščina in angleščina.
Priznanje uradnega statusa irščine naj bi po napovedih še okrepilo podobne težnje v nekaterih drugih državah unije, predvsem v Španiji. Španija ima štiri uradne jezike, a njen edini uradni jezik v EU je kastiljščina, medtem ko imajo katalonščina, baskovščina in galicijščina status poluradnega jezika.
Po sporazumu s špansko vlado se namreč nekatera besedila prevajajo v katalonski oziroma valencijski, baskovski in galicijski jezik. Galicijščino je bilo v Svetu EU na zasedanju na ministrski ravni prvič mogoče slišati lani v začetku novembra v javni razpravi o direktivi o delovnem času.
EU za jezikovno raznolikost
Jezikovna raznolikost sicer ostaja pomembna tema v EU. Unija po eni strani dokazuje zavezanost jezikovni raznolikosti, kar je nazadnje poskušala z oblikovanjem posebnega portfelja za večjezičnost, ki je pripadel komisarju iz Romunije Leonardu Orbanu. Po drugi strani pa so vse glasnejši pomisleki glede stroškovne upravičenosti in učinkovitosti jezikovnega projekta, češ da se večinoma dejansko uporabljata le angleščina in francoščina.
V vseh 23 uradnih jezikov se namreč prevajajo zakonodaja in dokumenti javnega pomena ali interesa. Drugi dokumenti - na primer sporočila nacionalnim organom, odločbe, naslovljene na posameznike ali pravne osebe, in korespondenca - se prevajajo samo v ustrezne posamezne jezike.
Pri notranjem poslovanju unije pa zakon dovoljuje, da si institucije EU same izberejo jezikovno ureditev. Evropska komisija pri svojem delu uporablja tri jezike: angleščino, francoščino in nemščino, vse uradne jezike pa samo pri javnem obveščanju in sporazumevanju. Drugače je v Evropskem parlamentu, kjer se vsi dokumenti takoj prevedejo v vse jezike.
Skupni letni stroški prevajalske in tolmaške službe so po podatkih za leto 2005 znašali 1123 milijonov evrov, kar je odstotek splošnega letnega proračuna unije. To pomeni, da odšteje vsak Evropejec za jezikovno politiko unije 2,28 evra na leto.
O tem, kateri jezik želi uporabljati kot uradni jezik v EU, odloči posamezna država pred pristopom k uniji. Nekatere države, na primer Španija in Ciper, niso zahtevale statusa uradnega jezika EU za vse svoje uradne jezike. Tudi luksemburščine, ki je nacionalni jezik Luksemburga, in nekaterih regionalnih jezikov, denimo valižanskega, samijskega, sardinskega in bretonskega, vlade posameznih držav članic niso predlagale za uradni jezik EU.
Uradni jeziki unije so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.
