EU delno zamrznila pristopna pogajanja s Turčijo

Bruselj - Zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so v Bruslju sprejeli odločitev o delni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ker ta ne spoštuje svojih zavez do Cipra. Po dolgotrajnih pogovorih so se strinjali, da zamrznejo osem od 35 poglavij, kot je predlagala Evropska komisija. Dogovor naj bi ovirali predvsem Ciper, Grčija in Avstrija, ker naj bi zahtevali konkreten datum, do kdaj mora Turčija uveljaviti protokol iz Ankare.

Grčija, Ciper in Avstrija naj bi zahtevali konkreten rok, do katerega bi morala Turčija uveljaviti protokol iz Ankare, ki predvideva širitev carinske unije Turčije z EU na deset novih članic, tudi Ciper. Na drugi strani naj bi predvsem Nemčija in Francija podpirali finski predlog, v katerem datum ni konkretno opredeljen, so sporočili viri v Bruslju.

Države so se razdelile tudi glede števila poglavij v pogajalskem procesu, ki naj bi jih unija zamrznila. Evropska komisija je priporočila zamrznitev osmih od 35 poglavij in s tem naj bi se po navedbah virov strinjale Nemčija, Francija in Poljska. Avstrija, Ciper in Grčija so zahtevali, naj unija zamrzne več kot osem poglavij, medtem ko so Velika Britanija, Estonija, Španija, Portugalska, Italija in Švedska vztrajale pri treh poglavjih.

EU za nadaljnjo vojaško prisotnost v BiH

Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju ocenili, da izboljšanje razmer v Bosni in Hercegovini omogoča zmanjšanje obsega sil EUFOR, ki delujejo v operaciji Altea, ne pa tudi njihovega umika iz države. "Svet EU izpostavlja nadaljnjo potrebo po vojaški prisotnosti EU za pomiritev prebivalstva in odzivanje na morebitne varnostne grožnje," so zapisali v sklepni izjavi z zasedanja.

Sile EUFOR so v okviru operacije Altea leta 2004 prevzele vodenje mednarodnih sil v BiH, ki trenutno štejejo okoli 5800 vojakov in na čelu katerih je bila prej zveza Nato. Glavni namen operacije je ohranjanje miru v državi ter pomoč lokalnim oblastem v boju proti organiziranemu kriminalu in iskanju obtoženih na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Nemčija in Velika Britanija razmišljata o umiku?

Nemčija in Velika Britanija, ki prispevata približno 900 vojakov, sta v začetku tega meseca sporočili, da razmišljata o umiku svojih enot iz BiH. S tem v zvezi je vodja operacije Altea, britanski general John Reith obrambnim ministrom 2. oktobra na Finskem predstavil predlog za zmanjšanje sil na 1500 vojakov.

Kdaj zmanjšanje sil v BiH?

Zunanji ministri EU so danes ocenili, da je zmanjšanje sil izvedljivo, konkretnih številk pa v sklepni izjavi niso navedli. Dodali so, da bo končna odločitev o tem sprejeta februarja 2007 in da bodo pri tem upoštevali takratne varnostne razmere v državi in regiji.

EU za strateško partnerstvo s Kitajsko

Zunanji ministri Evropske unije so danes v Bruslju podprli predloge Evropske komisije o tesnejšem strateškem partnerstvu s Kitajsko. Slednje mora biti uravnoteženo ter v obojestransko korist, je zapisano v zaključkih Sveta. Tako EU kot tudi Kitajska igrata ključno vlogo pri soočanju z globalnimi izzivi, zato so se ministri zavzeli za pravočasen zaključek pogajanj s Kitajsko o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.

Ključni elementi EU pri sodelovanju s Kitajsko se sicer nanašajo na energetsko varnost, podnebne spremembe in varstvo okolja. Pri tem pa EU ne zanemarja odpravljanja revščine v tej azijski velesili in jo spodbuja k uravnoteženim notranjim političnim in gospodarskim reformam.