EU grozi s sankcijami

Bruselj/Minsk - Zunanji ministri Evropske unije, med njimi šef slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so danes na zasedanju v Bruslju Belorusiji, konkretneje njenemu vodstvu, zagrozili z ostrejšimi sankcijami, potem ko je tudi poročilo opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pokazalo, da nedeljske predsedniške volitve niso potekale v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi.

"EU razmišlja o možnosti dodatnih ukrepov proti tistim, ki so bili odgovorni za različne akcije med volilno kampanjo," je napovedala predsedujoča, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. "Nekatere sankcije so zelo verjetne," je poudarila tudi komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner. Te sicer ne bodo usmerjene proti prebivalstvu, temveč politični eliti, je bila jasna.

Tako je najbolj verjetna razširitev črne liste pripadnikov režima predsednika Aleksandra Lukašenka, za katere velja prepoved izdajanja viz, možna je tudi zamrznitev premoženja za to skupino politikov. Za zdaj pa EU ne razmišlja o gospodarskih sankcijah, saj bi te prizadele tudi prebivalstvo, ne le vodstva. Odločitev bo sprejeta aprila.

Razočaranje nad potekom volitev je sicer danes izrazil tudi minister Rupel. "Zaskrbljeni smo zaradi poročil o nedemokratičnosti volitev, kršitvi človekovih pravic, oviranja civilne družbe. Belorusija je država, ki meji na EU, in ne želimo si, da bi postala naš problem," je dejal minister.

Kljub kritikam na račun nedeljskih volitev - Lukašenko je tretji predsedniški mandat dobil z 82,6 odstotka glasov - pa ministri niso izrecno zavrnili njegove zmage, saj bi to lahko imelo daljnosežnejše posledice za odnose med stranema. So pa kljub temu pozdravili pojav demokratične opozicije: "Opozicijski kandidati so razvili demokratični odnos in si zaslužijo priznanje," je menila Plassnikova.

Bela hiša pozvala k ponovitvi volitev v Belorusiji

Bela hiša je danes pozvala k ponovitvi beloruskih predsedniških volitev, "ZDA ne sprejemajo rezultatov volitev. Podpiramo pozive k ponovitvi volitev," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan. Nakazal je tudi na možne sankcije proti Belorusiji. Kot je dejal, bodo razmislili o kaznih, kot so omejevanja potovanj.

Privrženci beloruske opozicije pa so se medtem že drugi dan zapored zbrali v prestolnici Minsk in pozvali k razveljavitvi volilnih rezultatov. Do zdaj naj bi se jih zbralo med 3000 in 4000, še vedno pa prihajajo na osrednji trg v Minsku. Pridružil naj bi se jim tudi glavni kandidat opozicije Aleksander Milinkevič, ki je sicer zasedel drugo mesto, a je dobil le šest odstotkov glasov. Policija je sicer prisotna diskretno, čeprav so Lukašenko in njegovi varnostni šefi obljubili oster odziv na vse, kar bi po njihovem mnenju lahko kazalo na načrti za prevzem oblasti s strani opozicije.

Več kot 10.000 Lukašenkovih nasprotnikov je sicer že v nedeljo zvečer v središču Minska mirno demonstriralo za svobodne in demokratične volitve v državi. Po navedbah iz opozicijskih krogov pa naj bi po mirnih protestih aretirali najmanj štiri sodelavce kandidata Aleksandra Kozulina , ki se je v nedeljo uvrstil na zadnje, četrto mesto.

"Dokazali, kdo v državi je šef"

Na predsedniških volitvah v Belorusiji je za dosedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka glasovalo 82,6 odstotkov volivcev, so sporočili iz volilne komisije. Glavni kandidat opozicije Aleksander Milinkevič je prejel le šest odstotkov glasov, sledita pa Sergej Gajdukevič s 3,5 odstotka in Aleksander Kozulin z 2,3 odstotka. Milinkevič in Kozulin sta nedeljske predsedniške volitve že označila za farso. Volilna udeležba je bila sicer 92,6-odstotna.

“Revolucija, ki jo je napovedovalo toliko ljudi, ni uspela,” je samozavestno dejal Lukašenko po razglasitvi zanesljive zmage. Kot je še dodal, se je Belorusiji uspelo ubraniti pred ogromnimi “pritiski “od zunaj” in pokazati, kdo “v Belorusiji je šef”.

Milinkevič je ostro protestiral proti volilnim izidom in Lukašenka označil za “nelegalnega in nelegitimnega predsednika”. “V Belorusiji nimamo volitev, pač pa neustavno prevzemanje oblasti,” je takoj za Lukašenkovim govorom za nacionalno televizijo dejal Milinkevič. “Zahtevamo ponovitev volitev, in to zakonitih,” je še dejal in pozval ljudi, naj se množično zberejo na mestnem trgu in izrazijo nasprotovanje “ponarejenih” volitev.

Volitve brez kršitev?

Na dan volitev praktično ni bilo poročil o kršitvah volilnega zakona ali nasilja, čeprav je zlasti Milinkevič glasno obsojal oblasti volilnih prevar. Volitve je spremljalo več kot 1500 opazovalcev, od tega okoli 550 opazovalcev iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Predsedniške volitve 19. marca niso bile v skladu z zahtevanimi mednarodnimi standardi za svobodne in poštene volitve," je na novinarski konferenci v Minsku dejal vodja opazovalne misije Ovse, ameriški kongresnik Alcee Hastings.

Dodal je, da je "očitno, da je sedanji predsednik zlorabil državne oblasti do takšne mere, da v Belorusiji ni bilo mogoče izvesti svobodnih in poštenih volitev". "Samovoljna zloraba oblasti in številne aretacije kažejo na neupoštevanje temeljnih človekovih svoboščin, kot so svoboda zbiranja, združevanja in izražanja, ter sprožajo dvome na račun pripravljenosti oblasti, da dovoli politično tekmovanje," je še zapisano v sporočilu za javnost delegacije Ovse. Še posebej je slednja kritizirala aretacije članov opozicije in njenih privržencev.

Nato: Ljudem odvzeli volilno pravico

Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je v imenu zavezništva obsodil potek nedeljskih volitev v Belorusiji. "Kot so povedali mednarodni opazovalci, ta volilni proces ni dosegal demokratičnih standardov. Ljudje v Belorusiji imajo pravico izbrati svoje vodstvo v res demokratičnem procesu, vendar so jim na teh volitvah ta pravico spet odvzeli," je v sporočilu za javnost zapisal de Hoop Scheffer. Ob tem je beloruske oblasti pozval naj začnejo spoštovati evro-atlantske demokratične standarde, vključno s tistimi, ki so se jim zavezali s pristopom k programu zveze Nato Partnerstvo za mir.

Tudi Nemčija je izrazila dvome v poštenost in svobodnost beloruskih volitev. "Mnogo znakov kaže, da teh volitev ne gre označiti kot svobodne in poštene," je povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Thomas Steg, vendar bo Nemčija po njegovih besedah za polno oceno počakala na poročilo opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Tudi v bodoče bomo podpirali demokratične sile beloruske opozicije," je še povedal Steg.

Kot nedemokratične je nedeljske volitve označil tudi poljski premier Kazimierz Marcinkiewicz. Poljska je sicer že dolgo pritiskala za demokratične spremembe, Lukašenko pa tudi obsoja Varšavo, da izkorišča poljsko manjšino v Belorusiji za izzivanje njegove oblasti. Kljub temu poljski premier napoveduje, da bo Poljska nadaljevala "z dejavnostmi, ki bodo omogočile demokraciji in svobodi, da dosežeta tudi Belorusijo".

Rusija pričakovano naklonjena beloruskemu samodržcu

Opazovalna misija Skupnosti neodvisnih držav (SND), v kateri je 446 opazovalcev, pa je volitve pohvalila. Vodja opazovalcev iz SND Vladimir Rušajlo je tako dejal, da so bile volitve v skladu z državno volilno zakonodajo in ključnimi mednarodnimi načeli. " Opazili smo le tehnične pomanjkljivosti. Vendar nikjer na svetu ni povsem popolnih volitev," je še dodal.

Evropski tisk o volitvah v Belorusiji

Ruski dnevnik Vremja Novosti : Lukašenko je zmagal precej pred zaprtjem volišč. Vzporedne volitve, ki jih je izvedla režimu naklonjena organizacija in so jih objavili, ko so volitve še potekale, so Lukašenku namenile 84, 2 odstotka glasov, njegovemu glavnemu rivalu iz vrst opozicije Aleksandru Milinkevičuu pa le dva odstotka. Ko so bili objavljeni ti rezultati, so bili izidi volitev že določeni. Beloruske oblasti ne bi mogle biti bolj ravnodušne do tega, da bo svet objavo rezultatov vzporednih volitev razumel kot pritisk na volivce. Tudi grožnje beloruskih varnostnih služb z bombnimi napadi na dan volitev so imele želeni učinek na volivce z razvitim samoohranitvenim nagonom.

Poljski dnevnik Rzeczpospolita: Že od vsega začetka je bilo jasno, da je zmagovalec lahko le Aleksander Lukašenko. Gigantski državni propagandni stroj so zagnali zgolj zato, da bi oznanili, da je zanj glasovalo najmanj 80 odstotkov Belorusov. Te volitve niso imele ničesar skupnega s pravimi volitvami. Lukašenko je vodil kampanjo terorja in zastraševanja, ki je vzbujala začudenje celo ob upoštevanju beloruskih razmer. Tistim, ki bi se udeležili demonstracij po zaprtju volišč, h katerim je pozvala opozicija, je grozila ječa, oblasti pa so izrazile pripravljenost streljati na demonstrante. To je dokaz, da se je Lukašenko začel bati. Minuli tedni so pokazali, da se Belorusija zbuja iz otopelosti. Danes bolj kot kdajkoli potrebuje pomoč celotne demokratične Evrope.

Italijanski dnevnik Corriere della Sera: V Belorusiji, kjer je vnaprej programirano zmago v nedeljo odnesel predsednik in vladar Aleksander Lukašenko, ni bilo revolucije, ki je strmoglavila režima v Gruziji in Ukrajini. Prvi rezultati so potrdili vladne vzporedne volitve, ki so Lukašenku že zjutraj pripisale 80 odstotkov glasov. Vendar zvečer na glavnem trgu v Minsku ni bilo odziva, kakršnega so si želeli vodje neuspele revolucije. Samo nekaj tisoč ljudi se je v močnem sneženju podalo na ulice in se odzvalo na povabilo k demonstracijam za zamenjavo režima, kakršne so potekale v Kijevu in Tbilisiju.