Tiskane izdaje
Washington - Pravosodna ministra Švedske kot predsedujoče EU Beatrice Ask in ZDA Eric Holder sta v sredo v prostorih švedskega veleposlaništva v Washingtonu podpisala sporazum o izročitvah med EU in ZDA, ki nadomešča vse dosedanje dvostranske pogodbe med članicami EU in ZDA.
EU in ZDA so se o sporazumu začele pogajati kmalu po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Pravosodni ministri EU so sporazum ratificirali v začetku meseca, veljati pa bo začel februarja 2010. Švedska ministrica za pravosodje je med drugim povedala, da gre za zgodovinski sporazum in da je že skrajni čas, da pravosodje dohiti kriminalce. Holder pa je med drugim dejal, da je globalizacija kriminala dejstvo, proti kateremu se nobena država ne more več boriti sama. Oba sta zatrdila, da bo sporazum omogočil uspešnejši boj proti terorizmu, spletnemu kriminalu, mednarodnim finančnim prevaram, trgovanju z ljudmi in mamili ter drugim resnim vrstam mednarodnega kriminala.
Sporazum med drugim daje podlago za okrepljeno sodelovanje v boju proti terorizmu in finančnemu kriminalu, pri čemer olajšuje delitev informacij o finančnih podatkih osumljencev. Omogoča ustanavljanje mešanih posebnih skupin za lov na kriminalce in teroriste ter uvaja sistem videokonferenc, pri čemer bo možno pričanje in dajanje izjav na daljavo. Priči tako na primer ne bo potrebno potovati na sodni proces v ZDA, ampak bo lahko svoje povedala preko videokonference. ZDA so s sporazumom tudi privolile v dejstvo, da iz držav EU ne bodo dobile nobenega osumljenca, ki bi mu grozila smrtna kazen. Evropa smrtne kazni namreč ne pozna, medtem ko ZDA pa pri njej še vedno vztrajajo.
Ministra pa se nista ničesar novega dogovorila glede osumljenih teroristov v taborišču Guantanamo na Kubi, ki ga je predsednik ZDA Barack Obama ukazal zapreti do 22. januarja 2010, čeprav je Holder v sredo dejal, da bodo ta rok verjetno zamudili. Prav tako na obzorju še ni dogovora o ukinitvi vizumov za krajša turistična in poslovna potovanja v ZDA za vse članice EU. Za vizume za vstop v ZDA morajo sicer zaprositi državljani Grčije, Poljske, Cipra, Romunije in Bolgarije.
