Tiskane izdaje
Bruselj − Na vrhu EU je bila sprejeta odločitev, da bo kandidat za prihodnjega predsednika evropske komisije nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Največji poraženec odločitve je njegov glavni nasprotnik, britanski premier David Cameron, za katerega je odločitev slaba tako za Britanijo kot za EU. Junckerja bo uradno izvolil evropski parlament, predvidoma na zasedanju 16. julija.
»To je slab dan za EU,« je po vrhu sporočil David Cameron. Voditelji EU, ki so glasovali za Junckerja, da so naredili napako. Napovedal je nadaljevanje bitke za reformo EU, četudi bo v novih okoliščinah težja.
Nemška kancerka Angela Merkel je opozoril, da model čedalje bolj globlje povezane Unije iz evropske pogodbe ne pomeni, da bi se vsi morali povezovati z enako hitrostjo. Hitrosti da je lahko več. Po njenih besedah bodo v EU skrbi, ki jih ima Britanija, obravnavali resno.
Slovenska premierka Alenka Bratušek je ob koncu vrha povedala, da je izbor Junckerja dobra odločitev. »Juncker je izkušen državnik in dobe prijatelj Slovenije,« je ocenila. Kot je pojasnila, se sama ne poteguje za visok položaj v EU. Prihodnji komisar iz Slovenije da bi moral imeti izkušnje in znanje.
Pri odločanju o Junckerju je evropski prvič v zgodovini odločal z glasovanjem, saj voditelji stremijo k odločanju s soglasjem. Glasovanje je zahteval največji Junckerjev nasprotnik Cameron. Proti je glasoval le še madžarski premier Viktor Orbán.
Posledice za odnose med VB in EU
Podpora Junckerju pomeni, da bo imel tokratni vrh EU zgodovinske razsežnosti, saj bo imelo ignoriranje britanskih želja vsekakor posledice za odnose med Otokom in Unijo.
Zagovorniki Junckerja z nemško kanclerko Angelo Merkel na čelu so še pred današnjim glasovanjem poskušali Camerona pridobiti na svojo stran z vsebinskimi ponudbami glede prihodnjega dela Unije: večjo liberalizacijo notranjega trga, prostotrgovinskimi sporazumi, spodbujanjem konkurenčnosti ... A je imel britanski premier pred očmi predvsem svojo podobo pred domačo javnostjo.
Tudi švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki ni bil naklonjen sistemu glavnih kandidatov, je ob prihodu v bruseljsko palačo Justus Lipsius opozoril na ključno točko: da Britanija ostane v Uniji. Predvsem na programskih točkah da bi s Cameronom lahko dosegli soglasje.
Na vrhu so obravnavali tudi priporočila evropske komisije članicam, Bratuškova pa je naznanila, da bo z veseljem povedala, kaj vse je njena vlada naredila v zadnjem letu dni. »Ponosna sem na narejeno. Uspelo nam je samim, čeprav nam je še pred letom dni grozilo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bomo morali obrniti na gospode iz trojke,« je povedala Bratuškova.
Prelomne odločitve vrha EU
Vrh EU se je po prvem dnevu v Ypresu, kjer so bile včeraj v ospredju spominske slovesnosti ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne in programske razprave, danes nadaljeval v Bruslju.
Na več področjih so bile sprejete prelomne odločitve. Tako je ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal še gospodarski del asociacijskega sporazuma med Kijevom in Unijo. Sam sporazum (odločitev bivšega predsednika Viktorja Janukoviča, da ga ne bo podpiše) je konec leta sprožila demonstracije na Majdanu in nato politični preobrat v Ukrajini.
»To je najbrž najpomembnejši dan po osamosvojitvi Ukrajine,« je pred podpisom sporazuma povedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Od političnega in gospodarskega povezovanja z EU pričakuje predvsem boljšo blaginjo, kot konec poti, ko bodo naredili vse zahtevano, pa vidi tudi članstvo v Uniji. »V zadnjih mesecih smo plačali najvišjo možno ceno za uresničitev evropskih sanj,« je povedal Porošenko.
Unija je danes podpisala še asociacijska sporazuma z Moldavijo in Gruzijo. Obe državi imata težave v odnosih z Rusijo in ni izključeno, da bodo podpisu sporazuma z Brusljem sledili gospodarski ali politični zapleti. Bruseljski diplomati sicer ocenjujejo, da bi se Moskva utegnila odzvati na sporazume s trgovinskimi ukrepi.
Vsi trije sporazumi, ki med drugim predvidevajo tesnejše politično sodelovanje in vzpostavitev prostotrgovinskega območja, so del vzhodnega partnerstva, s katerim se Unije zbližuje s šestimi deželami postsovjetskega območja. »Prihodnje generacije bodo pomnile današnji dan. To je velik dan za Evropo,« je na slovesnosti ob podpisu povedal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Sicer sporazumi niso obljuba prihodnjega članstva, a po drugi strani v Bruslju pravijo, da ne predstavljajo konca poglabljanja sodelovanja.
EU Kremlju postavila tridnevni rok
Voditelji članic EU so po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom sprejeli odločitev, da postavijo Kremlju jasne zahteve, ki naj bi bile izpolnjene do ponedeljka.
Tako pričakujejo sprejetje sporazuma o mehanizmu za premirje, ki bi ga nadzirala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Rusija bi morala zagotoviti učinkovit nadzor meje z Ukrajino (pretok ljudi, orožja, streliva). Ukrajinskim oblastem bi morala vrniti tri nadzorne točke na meji (Izvarino, Dolžanskij, Krasnopartizansk). Osvoboditi bi morali vse talce, vključno s tistimi iz vrst opazovalcev Ovse. Poleg tega bi Moskva morala začeti resna pogajanja o uresničitvi Porošenkovega mirovnega načrta.
Vrh EU je sporočil, da lahko zaseda kadarkoli in sprejme nadaljnje ukrepe proti Rusiji. Spomnili so, da evropska komisija, skupna zunanja služba EU in članice pripravljajo ukrepe (gospodarske sankcije) v skladu s sklepi marca. Sprejeti da bi lahko bili nemudoma.
Sprožilec za uvedbo širših gospodarskih ukrepov, sprejet na vrhu EU marca, bi bila nadaljnja destabilzacija Ukrajine.
