EU Makedonijo pozvala k politični zrelosti v sporu o imenu

Evropska unija in zveza Nato sta Makedonijo vnovič pozvala k zrelemu političnemu dialogu. Spor z Grčijo glede imena namreč ovira prizadevanja Makedonije za članstvo v Natu in EU.

Objavljeno
02. oktober 2008 17.57
Makedonski predsednik Branko Crvenkovski na Brdu pri Kranju
Kl.K./STA
Kl.K./STA
Bruselj - Evropska unija in zveza Nato sta po vse očitnejših nesoglasjih med vodilnimi makedonskimi politiki glede rešitve dolgotrajnega spora z Grčijo o imenu v Bruslju Makedonijo vnovič pozvala k zrelemu političnemu dialogu. Spor z Grčijo glede imena namreč ovira prizadevanja Makedonije za članstvo v Natu in EU.

 

"Ni naključje, da je temeljni pogoj za napredek na poti v EU politični - demokratično koebenhavnsko merilo," je v Bruslju poudaril Rehn po srečanju z makedonskim predsednikom Brankom Crvenkovskim. To merilo določa "vzpostavitev trdnih institucij, ki zagotavljajo demokracijo in pravno državo", je citiral.

 

"To demokratično merilo je vsekakor bistveno in v tem okviru je politični dialog med strankami in institucijami bistven element za dobro delovanje demokracije," je opozoril Rehn po vse očitnejših trenjih med makedonskim predsednikom Crvenkovskim in predsednikom vlade Nikolom Gruevskim glede možnosti za rešitev spora z Grčijo o imenu.

 

Ta trenja so postala še posebej očitna v začetku aprila, ko Makedonija na vrhu zveze Nato v Bukarešti zaradi spora z Grčijo zaradi imena ni dobila povabila v zavezništvo. To je bila močna klofuta makedonski politiki, ki je do zadnjega trenutka pričakovala, da spor z Grčijo zanjo vendarle ne bo usoden.


Pomen politične kulture

 

Na ta problem je danes v Bruslju ob srečanju z makedonskimi predstavniki opozoril tudi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. "Politična kultura" je izjemno pomembna za države, ki se potegujejo za članstvo v zavezništvu, je poudaril.

 

Na spor z Grčijo zaradi imena Makedonijo že vseskozi opozarja tudi EU, češ da lahko ta problem tudi onemogoči začetek pristopnih pogajanj z EU, na katera Makedonija čaka že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. Preostali kandidatki, Hrvaška in Turčija, sta pogajanja začeli oktobra 2005.

 

"Makedonija je pripravljena sprejeti pošten kompromis z Grčijo," je danes zatrdil Crvenkovski v pričakovanju novega kroga pogovorov prihodnji torek pod okriljem ZN, ki jih usmerja Matthew Nimetz. Hkrati je priznal, da se z Gruevskim, ki zavzema ostrejše stališče, ne strinjata glede načina za rešitev vprašanja.

 

"Makedonija je pripravljena na pošten kompromis, ki ne bo v nasprotju z našo kulturno in nacionalno identiteto, in upam, da bo tudi Grčija pokazala nekaj prožnosti," je Crvenkovski ponovil znano makedonsko stališče. "Za tango sta potrebna dva. Makedonska vlada ima kot zmeraj konstruktivno stališče, a manjka nam partner za tango," sicer vztrajno ponavljajo makedonski politiki.

 

Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi le slaba tretjina Makedoncev podprla članstvo Makedonije v Natu, če bi to pomenilo, da mora spremeniti svoje ime. Makedonsko vodstvo je sicer pred meseci tudi napovedalo možnost referenduma o tem vprašanju, če bi se strani dogovorili o dobrem kompromisu.


Makedoniji za dzaj slabo kaže

 

Evropska komisija bo sicer predvidoma 5. novembra objavila poročilo o napredku Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana ter Turčije na poti v EU, v katerem bo ocenila, ali Makedonija izpolnjuje pogoje za že zelo težko pričakovani začetek pristopnih pogajanj. Po vseh opozorilih sodeč, Makedoniji za zdaj slabo kaže.

 

Že v začetku septembra je Rehn Makedonijo ostro opozoril tudi na izbruh nasilja na junijskih parlamentarnih volitvah, v katerem je celo umrla ena oseba. Makedonija je marca od komisije dobila osem meril, ki jih mora izpolniti, če želi dobiti zeleno luč za začetek pogajanj z EU. A Rehn opozarja, da je zagotovitev ustreznih volitev celo nenapisano deveto merilo za Makedonijo.

 

Osem meril za začetek pristopnih pogajanj se sicer konkretno nanaša na: uresničitev vseh zavez v sklopu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Makedonija podpisala leta 2001, dialog med političnimi strankami, uveljavitev zakonov o policiji in protikorupcijske zakonodaje, reformo pravosodja in javne uprave, ukrepe v zaposlovanju ter krepitev podjetništva.