Bruselj – Evropska unija od skrajnega islamskega palestinskega gibanja Hamas terja, da se razoroži in da prizna Izrael, če naj palestinske oblasti tudi v prihodnje prejemajo njeno finančno podporo. Tako je stališče zunanjih ministrov povezave danes v Bruslju povzela predsedujoča, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. "Nasilje in terorizem sta nezdružljiva z demokratičnimi procesi. Hamas in njegove frakcije pozivamo, da se odrečejo nasilju in priznajo pravico do obstoja Izraela in se razorožijo," je dejala Plassnikova. Rezultat nedavnih palestinskih volitev pa EU sprejema. "Bile so svobodne in pravične," je poudarila ministrica.
Da le ne bi ogrozili dialoga...
Zunanji ministri Evropske unije, tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so na zasedanju v Bruslju priznali, da ima Črna gora skladno z ustavno listino po triletnem obdobju od leta 2003, torej letos, pravico do izvedbe referenduma o neodvisnosti. Ob tem pa so Podgorico opozorili, da mora biti referendumski proces skladen z mednarodno priznanimi demokratičnimi standardi, kar je ključni element za stabilnost in hitrost napredka proti EU.
V tem kontekstu so ministri politične sile v Črni gori pozvali, naj sodelujejo med seboj ter posebnim odposlancem EU, Slovakom Miroslavom Lajčakom, ter se dogovorijo za način in pravila za izvedbo referenduma, obenem pa naj se vzdržijo kakršnihkoli enostranskih dejanj, ki bi ogrozile uspeh dialoga. Širok konsenz o izvedbi referenduma in njegov potek, sledeč mednarodnim standardom, bosta izidu dala potrebno legitimnost in trajnost, še izhaja iz sklepov zasedanja.
Za zamrznitev pogajanj se niso odločili
Poleg tega so Srbijo in Črno goro pa tudi BiH jasno opozorili, da je napredek in sklenitev pogajanj o sporazumu in stabilizaciji med drugim "odvisen od polnega sodelovanja" z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Obe državi so pozvali, naj "odločno" ukrepata in zagotovita aretacijo dveh glavnih obtožencev, Radovana Karadžića in Ratka Mladića.
Za zamrznitev pogajanj o omenjenem sporazumu s SČG zaradi nezadovoljstva sodišča s sodelovanjem Beograda s Haagom, o katerem je EU nedavno poročala glavna tožilka Carla Del Ponte, se ministri kljub vsemu niso odločili, kajti večina članic je po navedbah diplomatskih virov menila, da bi bilo to kontraproduktivno.
So pa ministri izrazili skrb zaradi tega nezadovoljstva in poudarili, da bosta Evropska komisija in Svet EU pred sklenitvijo pogajanj podrobno ocenila dosežke držav na tem pa tudi drugih področjih. Polno sodelovanje s sodiščem je ključno za trajno spravo v regiji in odstranitev ene temeljnih preprek na poti proti EU.
Kosovo pozvali k medsebojnemu sodelovanju
Zunanji ministri EU so poleg tega voditelje na Kosovu pozvali, naj po smrti predsednika Ibrahima Rugove sodelujejo skupaj in med drugim zagotovijo, da bo Kosovo "konstruktivno" sodelovalo v procesu pogajanj o prihodnjem statusu province. Prezgodnjo smrt Rugove so ministri obžalovali, saj je z njo Kosovo izgubilo zgodovinskega voditelja, ki je svoje življenje posvetil miroljubnemu boju za pravice svojih ljudi. V trenutku pomembnih odločitev o prihodnosti Kosova pozivamo vse stranke in voditelje, naj delajo skupaj, tako da bo prišlo do nadaljnjega napredka v izpolnjevanju standardov ter da bo Kosovo konstruktivno sodelovalo v pogajanjih o statusu, stoji v sklepih z zasedanja.