EU o Egiptu: Za zamrznitev imetja odgovornim

Unija bi morala, zahtevajo evroposlanci, proučiti svojo strategijo v podporo demokraciji in človekovim pravicam, kar bi bilo treba zapisati v vse sporazume s tretjimi državami.

Objavljeno
17. februar 2011 19.45
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj – Želja po stabilnosti je v zadnjih letih pogosto zasenčila vrednote demokracije, družbene pravičnosti in človekovih pravic v odnosih Unije in njenih članic z južnimi sosedami, kritično ugotavlja resolucija evropskega parlamenta o razmerah v Egiptu, ki tej državi sicer priznava osrednjo vlogo v arabskem svetu in na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. Unija bi morala, zahtevajo evroposlanci, proučiti svojo strategijo v podporo demokraciji in človekovim pravicam, kar bi bilo treba zapisati v vse sporazume s tretjimi državami.

Parlamentarci so hkrati pozvali svet EU, ki je prejšnji teden zamrznil premoženje v lasti ali pod nadzorom ljudi, ki so krivi nezakonitega prilaščanja državnih sredstev v Tuniziji, naj sprejme enake ukrepe tudi za vse odgovorne v Egiptu. Članice Unije so že pred dnevi iz Kaira prejele prošnjo zunanjega ministrstva za zamrznitev imetja sedmih visokih funkcionarjev bivšega režima, med njimi pa ni Hosnija Mubaraka in članov njegove družine.

Resolucija ugotavlja, da je egiptovski režim nasilno zatiral miroljubne proteste, pri čemer je policija uporabila solzivec, vodne topove, gumijaste in celo prave naboje, demonstrante pa so napadli tudi oboroženi posamezniki in provladne milice, kar je povzročilo stotine smrti, aretiranih pa je bilo več sto ljudi, med njimi tudi zagovorniki človekovih pravic, novinarji in pravniki. Pri snovanju sosedske politike bi Unija morala kot prednostna merila postaviti neodvisnost sodstva, spoštovanje temeljnih pravic in svobodo tiska ter boj proti korupciji.

Ključno vlogo pri tem imajo finančni instrumenti za delovanje EU v tej regiji, zato strasbourški dokument poziva visoko predstavnico Catherine Ashton, naj v celoti izkoristi vse možnosti, ki so na voljo. Egipt že dobiva okoli 150 milijonov evrov pomoči letno, poleg tega je Unija v obdobju 2007–2010 namenila 40 milijonov evrov za izboljšanje upravljanja in človekovih pravic, komisar za sosedsko politiko Štefan Füle pa je prav v alzaški prestolnici napovedal, da bodo za te projekte v letih 2011–2013 predvideli 50 milijonov evrov. Parlamentarna resolucija je kritično ošvrknila tudi leta 2008 ustanovljeno Unijo za Sredozemlje, ki je bila doslej neučinkovita, zato so jo pozvali, naj nujno prouči nedavne dogodke in pripravi predloge za izboljšanje demokracije in človekovih pravic v evrosredozemski regiji.

Ashtonova vendarle povabljena v Kairo

Medtem pa je baronica Ashtonova iz Kaira naposled dobila zeleno luč za obisk, ki so ga egiptovske oblasti še pred nekaj dnevi odsvetovale, menda zaradi demonstracij in politične negotovosti. Visoka predstavnica, ki so ji najvišji državniki na nedavnem vrhu Unije (4. februarja) naročili, naj odpotuje v Egipt, se bo tja odpravila v ponedeljek, takoj po naslednjem srečanju sveta EU za zunanje zadeve. Že dan prej, v nedeljo zvečer, bodo vodji diplomacij 27 članic skupnosti proučili najnovejše razmere v Egiptu na delovni večerji.