EU obsodila obstreljevanje Nata v Afganistanu

Na zasedanju v Stockholmu je več zunanjih ministrov EU obsodilo obstreljevanje zveze Nato v Afganistanu. Večina jih je menila, da gre za veliko napako in zahtevala preiskavo.

Objavljeno
05. september 2009 17.25
V operaciji Nata v Afganistanu umrla tudi dva otroka
Š. Ro./STA
Š. Ro./STA
Stockholmj - Več zunanjih ministrov držav članic Evropske unije, ki se sestajajo na neformalnem zasedanju v Stockholmu, je danes obsodilo petkovo obstreljevanje zveze Nato v Afganistanu, v katerem je bilo ubitih na desetine ljudi. Nemški obrambni minister Franz Josef Jung pa je medtem za današnjo izdajo časnika Bild obstreljevanje zagovarjal kot upravičeno.

Natova letala so v noči na petek napadla dve cisterni z gorivom, ki so jih v pokrajini Kunduz na severu Afganistana pred tem zajeli talibi. V napadu naj bi bilo ubitih do 90 ljudi, večinoma upornikov, a tudi civilistov, ki naj bi jim talibi delili gorivo iz cistern. Incident že preiskujejo Isaf, Združeni narodi in delegacija afganistanske vlade. Cisterne so bile namenjene nemškim enotam Isafa v Kunduzu in tudi napad so odredile nemške enote.

 

Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je ob prihodu na drugi dan zasedanja v Stockholmu danes ocenil, da je bilo obstreljevanje "velika napaka", ki terja temeljito preiskavo in sankcioniranje odgovornih. "Z njimi (Afganistanci) moramo sodelovati, ne pa jih obstreljevati," je še dejal, na vprašanje, kdo je po njegovem kriv za incident, pa je odgovoril le, da o tem on ne bo sodil.

 

Tudi vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je obstreljevanje danes obsodil in zahteval preiskavo. "Ne morem razumeti, da se lahko bombe mečejo tako zlahka in na hitro ... Tudi v Natu morajo vendar obstajati neka pravila ... Tudi če je bil tam le en civilist, operacije ne bi smelo biti," je dejal.

 

"To je velika tragedija. Mislim, da jo je treba nemudoma preiskati," je danes prav tako menila evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. K nujni preiskavi dogodka je že v petek v Stockholmu pozval tudi britanski zunanji minister David Miliband.


Nemški obrambni minister je medtem v pogovoru za današnji Bild branil odločitev za četrtkov napad na cisterni. Kot je dejal, je bil ta potreben, saj so talibani, ki so zajeli cisterni, predstavljali resno grožnjo. "Ko samo šest kilometrov od nas talibani zajamejo dve cisterni goriva, to za nas predstavlja resno grožnjo," je dejal.

 

Tema pogovorov zunanjih ministrov je bil sicer predvsem položaj v Afganistanu po avgustovskih predsedniških volitvah. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Javier Solana je ob prihodu na današnji drugi dan zasedanja dejal, da želi EU narediti več za civilno obnovo Afganistana, za to pa je potrebna čim hitrejša objava rezultatov volitev in oblikovanje nove, učinkovite in neskorumpirane vlade. Trenutno pa mora EU počakati na odločitev afganistanskih oblasti glede očitkov o kršitvah in ponarejanju volilnih rezultatov.

 

EU je za obnovo Afganistana od leta 2001 namenila dobrih devet milijard evrov. "Ne gre za denar. Dokazati moramo, da denar pravilno trošimo," pa je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da je treba narediti več za civilno obnovo, razvoj podeželja in urjenje afganistanske policije. Kot poroča dpa, podobno v svojem zaupnem dokumentu za razpravo ocenjuje tudi Carl Bildt, zunanji minister Švedske kot trenutno predsedujoče EU.

 

Bildt naj bi med drugim ocenjeval, da negotovosti v Afganistanu ni mogoče odpraviti le z vojaškimi sredstvi. Prizadevanja na področjih, kot so dobro vladanje, boj proti korupciji in zaščita človekovih pravic, pa so doslej prinesla le omejen uspeh. Reforma pravosodja je blokirana, tudi urjenje policistov je prepočasno. Od 400 policijskih inštruktorjev, katerih namestitev v Afganistanu je EU sklenila že marca lani, jih je doslej na položajih le 265.