EU poziva Somalce k spravi

Bruselj - Predsednik somalskega parlamenta Šarif Hasan Adan ter evropski komisar za razvojno in človekoljubno pomoč Louis Michel sta danes v Bruslju vse politične strani in celotno civilno družbo v Somaliji pozvala, naj sodelujejo v procesu miru in sprave v državi. "Bolj kot kdaj koli potrebujemo usklajeno strategijo," je dejal Michel. Somalija potrebuje spravo, varnost in obnovo - v tem vrstnem redu, je poudaril.

S tem je Michel potrdil stališče Evropske unije, da zgolj vojaško posredovanje v državi ne bo prineslo dolgoročne stabilnosti, in se tako oddaljil od ameriškega reševanja problema. ZDA so namreč minuli teden bombardirale domnevne položaje pripadnikov teroristične mreže Al Kaida na jugu države.

"Ne vemo, ali je Al Kaida prisotna v državi," je dejal predsednik somalskega parlamenta. Poudaril je, da Somalija najprej potrebuje delujoče institucije in se postaviti na noge šele potem pa bo lahko preverjala prisotnost vojaških skupin na svojem ozemlju, na primer Al Kaide. "ZDA predvsem prosimo, naj nam pomagajo obnoviti državo, naj pomagajo v procesu sprave," je dodal. EU je še pozval k posredovanju ter poudaril, da so dobrodošle vse pobude za spravo.

O vprašanju Somalije in pomoči tej državi bodo 22. januarja razpravljali tudi zunanji ministri EU.

V Somaliji vlada brezvladje od leta 1991, ko so različne oborožene skupine strmoglavile diktatorja Mohameda Siada Barreja, nato pa se spopadle med sabo. Pred približno mesecem dni so med vladnimi silami in pripadniki Zveze islamskih sodišč (UIC) izbruhnili siloviti spopadi. Vanje se je vmešala še Etiopija, ki je 24. decembra lani tudi uradno sporočila, da so njene sile v Somaliji sprožile ofenzivo proti pripadnikom UIC.

Vladnim silam je ob pomoči etiopskih vojakov uspelo prevzeti nadzor nad vsemi območji na jugu in v osrednjem delu Somalije, ki so bila pred tem pod nadzorom UIC. Ta sicer prisega, da bo nadaljevala gverilsko vojno. Etiopska vlada medtem trdi, da ima zakonsko in moralno obvezo, da podpira in brani mednarodno priznano somalsko vlado, ter UIC obtožuje, da podpira etnične somalske separatiste v Etiopiji.

Voditelji UIC sicer priznavajo, da si želijo Velike Somalije, ki bi zajemala tudi etnične Somalce na vzhodu Etiopije, severovzhodu Kenije in v Džibutiju. Etiopija in Somalija sta se zaradi sporne meje v zadnjih 45 letih zapletli že v dve vojni.