EU pozvala k izvedbi sankcij proti Iranu

Bruselj - Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju pozvali k "celovitemu in takojšnjemu" uresničevanju sankcij proti Iranu, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov decembra lani opredelil v resoluciji 1737 zaradi nepripravljenosti Teherana na ustavitev jedrskih dejavnosti. EU bo ukrepe umaknila, če bo Iran ustavil jedrske dejavnosti, so poudarili ministri, hkrati pa opozorili, da lahko sankcije tudi zaostrijo, če bo Teheran še naprej kljuboval zahtevam mednarodne skupnosti.

VS ZN je konec decembra lani soglasno sprejel resolucijo številka 1737, ki prepoveduje dobavo ali prodajo vseh surovin, opreme ali tehnologije, ki bi lahko prispevale k iranskemu jedrskemu in raketnemu programu, nalaga pa tudi zamrznitev premoženja podjetjem in posameznikom, povezanim s tema programoma.

Ministri so pozvali tudi k zamrznitvi premoženja in prepovedi poslovanja z iranskimi posamezniki in podjetji, ki so v skladu z resolucijo 1737 povezani z omenjenima programoma. Seznam teh oseb in podjetij, ki naj ne bi bil enak kot seznam ZN, na katerem je dvanajst imen, naj bi bil pripravljen v prihodnjih tednih.

EU je ob tem države članice tudi pozvala, naj iranskim državljanom preprečijo izobraževanje na področju, ki kakor koli prispeva k razvoju znanj, potrebnih za širjenje jedrskega orožja.

Resolucija naj se začne uresničevati takoj, so poudarili ministri, vendar dopuščajo vnovično preučitev stanja na podlagi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki naj bi bilo pripravljeno v prihodnjih mesecih.

Zaveza k doslednemu uresničevanju resolucije 1737 ne pomeni, da je unija umaknila sveženj spodbud, ki jih je unija junija lani ponudila Teheranu v zameno za ustavitev jedrskega programa. "Vseskozi govorimo, da so vrata odprta, vendar nihče noče skozi," so konec minulega tedna poudarili diplomatski viri v Bruslju.

Iran prepovedal vstop 38 inšpektorjem IAEA

Iran je prepovedal vstop 38 inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), od agencije pa je zahteval, da predstavi nov seznam inšpektorjev, ki naj bi preučili iranske jedrske naprave in zmogljivosti, je danes v Teheranu sporočil iranski zunanji minister Manušer Motaki. V IAEA so potrdili, da proučujejo iransko zahtevo, hkrati pa so zagotovili, da to ne bo vplivalo na njihove sposobnosti nadzora iranskih jedrskih naprav.

Motaki sicer ni pojasnil kriterijev, po katerih je uradni Teheran s seznama črtal 38 inšpektorjev. Kot je dejal, je agencija predstavila "dolg seznam inšpektorjev, države pa imajo pravico, da nasprotujejo obisku nekaterih inšpektorjev". Seznam naj bi sicer vseboval še več imen, gre pa za seznam inšpektorjev, ki naj bi v Iran odšli v prihodnjih dneh.

Šlo naj bi za povračilni ukrep Irana na sankcije, ki jih je prejšnji mesec sprejel Varnostni svet Združenih narodov, ker Iran ne spoštuje pozivov po prenehanju bogatenja urana.

Odprava trgovinske zapore za turški del Cipra?

Zunanji ministri EU so se danes zavzeli za takojšnje nadaljevanje pogovorov o odpravi trgovinske zapore za turško skupnost na Cipru. Pri odpravi zapore vztraja Turčija v zameno za odprtje svojih letališč in pristanišč za ciprska letala in ladje. Unija je decembra lani zaradi nepripravljenosti Ankare na dosledno uveljavljanje carinske unije delno zamrznila pogajanja s Turčijo, hkrati pa obljubila, da si bo prizadevala za čimprejšnjo odpravo gospodarske osamitve turške skupnosti na otoku.

Zunanji ministri so se danes zavzeli za uresničevanje sklepov, ki so jih sprejeli aprila 2004 po neuspelem referendumu o združitvi otoka, na katerem so ciprski Turki glasovali za, ciprski Grki pa proti združitvi, in predvidevajo spodbujanje gospodarskega razvoja v turškem delu Cipra.

EU decembra zamrznila pogajanja s Turčijo

Evropska unija je na lanskem decembrskem vrhu, potem ko je pred vrhom delno zamrznila pristopna pogajanja s Turčijo, poudarila, da si bo prizadevala za odpravo gospodarske osamitve turškega dela otoka, kar je sicer obljubila že po referendumu o združitvi otoka. Odpravo trgovinske zapore je od takrat vztrajno onemogočal Ciper.

EU je pogajanja s Turčijo decembra zamrznila, ker država ni želela odpreti svojih pristanišč in letališč za ciprska letala in ladje, kot to predvideva protokol o razširitvi carinske unije, ki ga je podpisala julija 2005. V Ankari so vztrajali, da carinskega protokola ne bodo uveljavljali, dokler ne bo unija odpravila trgovinske zapore za severni del Cipra.

Evropska unija pričakuje hitro oblikovanje proevropske in demokratične vlade v Srbiji. V središču pozornosti bo tudi vprašanje smrtne kazni.

Prodi o turški poti v EU

Turški voditelji ne smejo dovoliti, da bi zaradi predsedniških in parlamentarnih volitev spomladi in jeseni letos prišlo do upočasnitve pri približevanju Turčije Evropski uniji, je na novinarski konferenci s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom v Ankari dejal italijanski premier Romano Prodi.

Ob tem je priznal, da bo leto 2007 težko, a obenem opozoril, da turškega pridruževanja ne bi smeli vezati na kratkoročne datume. Kot je še dejal, sta se s sogovornikom zavzela za "več odločnosti" in pri tem poudarila, da se "ne bi smeli odmakniti od ciljev, ki sta jih določili Turčija in EU".

Erdogan: Turčija bo vztrajna

Erdogan je ponovil, da bo Turčija še naprej vztrajno stopala po poti približevanja k uniji, pri čemer je slednjo pozval, naj izpolni svoje obljube o ublažitvi osamitve severnega turškega dela Cipra.

Evropska unija je decembra zamrznila osem od skupno 35 poglavij v pogajanjih za članstvo Turčije, ker ta ni hotela odpreti svojih letališč in pristanišč za grške ladje in letala. Turčija se je k temu zavezala s protokolom iz Ankare, ki ga je v zameno za začetek vstopnih pogajanj podpisala julija 2005, vendar pa tega pogoja ne misli izpolniti, dokler bo veljal embargo na blago iz turškega dela Cipra.

Premiera sta se srečala v času, ko v Bruslju poteka srečanje ministrov za zunanje zadeve. Ti so se danes zavzeli za takojšnje nadaljevanje pogovorov o odpravi trgovinske zapore za turško skupnost na Cipru.

Oblikovanje vlade v Srbiji

Evropska unija pričakuje hitro oblikovanje proevropske in demokratične vlade v Srbiji, sta ob začetku zasedanja zunanjih ministrov unije v Bruslju poudarila visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter predsedujoči zasedanju, vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier. Prvi izidi volitev kažejo, da je največ glasov dobila Srbska radikalna stranka haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, vendar " večino še vedno predstavljajo demokratične sile", je poudaril Solana.

"Upam, da bo hitro oblikovana proevropska vlada," je poudaril tudi vodja nemške diplomacije in pozdravil "pričakovane izide volitev". "Dve tretjini sedežev v parlamentu dobijo demokratične sile in mislim, da bo to prispevalo k oblikovanju vlade, ki bo šla po evropski poti," je dejal.

Da pričakuje oblikovanje demokratične vlade, ki bo "v celoti" sodelovala z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je dejal tudi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Tako bi Srbiji uspelo "stopiti korak" k EU, saj "korak Srbije mora biti evropski korak", je poudaril.

O Kosovu šele na prihodnjem zasedanju

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je tudi povedal, da je prekmalu ocenjevati vpliv volitev na pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Zunanji ministri naj bi tako o Kosovu podrobno razpravljali šele na prihodnjem zasedanju 12. februarja, potem ko bo posebni odposlanec ZN za pogajanja o Kosovu Martti Ahtisaari predstavil predlog za rešitev statusa.

Zunanji ministri unije bodo danes podrobno preučili izide parlamentarnih volitev v Srbiji in sprejeli nove sklepe, vendar konkretnih političnih odločitev ni pričakovati pred oblikovanjem nove srbske vlade.

Vprašanje smrtne kazni

V središču pozornosti bo tudi vprašanje smrtne kazni, ki je zadnje mesece še posebej aktualno zaradi decembrske odločitve libijskega sodišča za smrtno obsodbo bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ker naj bi otroke v libijski bolnišnici namerno okužili z virusom HIV, ter zaradi usmrtitve nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina in njegovih dveh soobtožencev.

Vodje diplomacij sedemindvajseterice bodo razpravljali še o zunanjem vidiku nove energetske strategije unije, o odnosih z Ukrajino v okviru sosedske politike, o finančni pomoči Somaliji in Sudanu ter o Iranu in Bližnjem vzhodu.