EU proti bolnikom z aidsom

Indiji je samo z generičnimi 
zdravili uspelo zmanjšati stroške zdravljenja aidsa z 10.000 na skromnih 70 dolarjev na leto.

Objavljeno
15. marec 2011 21.52
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking
Peking – V sredo se je v središču New Delhija zbralo na tisoče ljudi, okuženih z virusom HIV. Demonstranti so od indijske vlade zahtevali, da ne privoli v klavzule v zvezi z intelektualno lastnino, ki jih Evropska unija postavlja kot pogoj za podpis sporazuma o svobodni trgovini. »Ne trgujte z našimi življenji,« so vzklikali demonstranti iz Indije in drugih azijskih držav. Brez generičnih preparatov, ki jih zdaj izdelujejo v indijskih farmacevtskih centrih, bi postalo zdravljenje nedostopno za več sto tisoč bolnikov z aidsom.

Prav zaradi indijskih generičnih zdravil so se povprečni letni stroški zdravljenja okuženih z virusom HIV zmanjšali z 10.000 dolarjev na skromnih 70 dolarjev, tako da lahko mednarodne človekoljubne in medicinske organizacije pokrijejo zdravljenje tudi najrevnejših prebivalcev v Aziji in Afriki.

Indija se je omejitvam do nedavnega izogibala tako, da je farmacevtskim družbam dovoljevala, da patentirajo samo proizvodni proces, ne pa tudi končnega izdelka. Čeprav je Svetovna trgovinska organizacija vlado v New Delhiju prisilila, da to deloma spremeni, so v EU kljub vsemu nezadovoljni zaradi vrzeli v predpisih, skozi katere prihajajo številna indijska generična zdravila tudi na evropski trg.

Zato zdaj v Bruslju zahtevajo »ekskluzivnost podatkov«, kar pomeni, da bi bilo zdravilo popolnoma zaščiteno že v fazi kliničnih raziskav, kar pa bi uničilo generično proizvodnjo. Indijski zakon o patentih za zdaj tega ne dovoljuje, tako da bi morala vsaka družba izdelati lastno dokumentacijo za klinične raziskave, to pa seveda ne bi bilo v interesu indijskih bolnikov, katerih edino upanje so cenena zdravila. Veliki evropski proizvajalci celo zahtevajo desetletno ekskluzivnost za vsako zdravilo, kar za omenjeno obdobje izključuje registracijo generičnega preparata.

Demonstracije v New Delhiju so le del globalnih protestov proti sporazumom med Indijo in EU. Oboleli za aidsom in okuženi z virusom HIV so se zbrali tudi na ulicah Nairobija, Bangkoka, Džakarte, Katmanduja, Bruslja in Pariza. Vsi ti ljudje od indijske vlade zahtevajo, da zavrne evropske zahteve in raje izniči trgovinski sporazum, kakor da prepušča nemočne ljudi kruti usodi.
Pogajanja med Indijo in EU so se začela leta 2007 in so zdaj v sklepni fazi, ki jo je po svoje spodbudila tudi vse večja potreba obeh strani, da si zagotovita velike trge. Če bo sporazum podpisan, bodo odpravili uvozne takse za najmanj 90 odstotkov blaga z obeh strani. EU je največja partnerica Indije. Leta 2009 sta državi izmenjali za skoraj 69 milijard evrov blaga.

Zdravila pa niso edina kočljiva točka pogajanj. EU zahteva, da Indija zmanjša uvozne takse za evropske avtomobile, ki so zdaj na ravni povprečnih 110 odstotkov. Po drugi strani pa se indijski proizvajalci odločno upirajo povečanju konkurence na domačem trgu.

Čeprav stvar ni neposredno povezana s trgovinskim sporazumom, je Indija pred kratkim zahtevala tudi izdajo 50.000 dodatnih vizumov za svoje državljane, od katerih bi jih morala od 15.000 do 20.000 izdati Velika Britanija, 7000 Nemčija in 3000 Francija. To pa je povzročilo hudo negodovanje 2,5 milijona brezposelnih Britancev, ki se ne strinjajo s trditvijo, da bi svobodnejša imigracija pravzaprav koristila oživitvi gospodarstva.

Iz New Delhija in Bruslja so napovedali, da bodo sporazum o svobodni trgovini pripravili za podpis že to pomlad. Javnost na obeh straneh se upira podiranju meja. A gospodarska kriza ima drugačno logiko.