Tiskane izdaje
Bruselj – V spopadanju z dolžniško krizo na stari celini imajo reševalci evra čedalje več samozavesti. Kriza se ne zaostruje več in videti je, kot da imajo položaj pod nadzorom.
Ko se bodo finančni ministri evrske skupine v ponedeljek srečali v Luxembourgu, predvidoma ne bodo imeli na mizi nobene žgoče odločitve. Posvetili se bodo predvsem pregledu razmer. Blagoslovili bodo začetek delovanja mehanizma za stabilnost ESM, ki bo v prihodnje imel ključno vlogo v boju s krizo. Mehanizem, v katerega bodo članice do začetka leta 2014 vplačale osemdeset milijard evrov kapitala, bo imel za obrambo kriznih držav na razpolago sedemsto milijard.
Drugače kot v prvih treh letih po izbruhu dolžniške krize, ko je kakofonična evropska politika v precejšnji meri le tavala v temi, so ključni igralci pripravljeni na ukrepanje, če bo katera od držav morala pod rešilni dežnik. Tudi ECB, ki je pod vodstvom Maria Draghija postala pravi krizni menedžer, sporoča, da je nared. Njena prelomna odločitev, da bo začela kupovati neomejene količine obveznic kriznih držav, je sama po sebi začela učinkovati, preden je bila uresničena. Pritisk finančnih trgov na španske obveznice je, kljub nihajem navzgor, v zadnjih tednih oslabel.
Četudi se je v tisku ugibalo, da je prošnja vlade v Madridu za celovito pomoč (ne le za banke) dobesedno pred vrati, v Bruslju z olajšanjem ugotavljajo, da so pozitivna gibanja na trgih zmanjšala verjetnost skorajšnjega reševanja Španije. Visoki uradnik EU, ki noče biti imenovan, je pojasnil, da prošnja za pomoč ni neizogibna. »Če prošnja sploh bo, ne bo vložena kmalu,« je povedal. Španiji je že obljubljenih do sto milijard evrov za banke, po stresnem testu bi od evropskih partnerjev potrebovala »le« okoli štirideset milijard.
Manj diktata trojke
Da bi ECB lahko začela odkupovati španske obveznosti, bo moral biti izpolnjen pogoj: Madrid se bo moral zateči po dežnik ESM in sprejeti varčevalno-reformni program. Kot je Draghi namignil na zasedanju ECB na Brdu pri Kranju, bi utegnile zadoščati že sprejete reforme in varčevalni ukrepi. Tako novih pogojev sploh ne bi bilo več. Skratka, pogojevanje da ne bi smelo biti obravnavano kot kazenski ukrep. Tak razplet bi olajšal delo španskemu premieru Marianu Rajoyu, ki se retorično noče odpovedovati suverenosti in privoliti v diktat trojke.
To je premik v spoprijemanju s krizo. Če je Grčija kot skrajni premier postala nekakšen protektorat trojke, ki ji diktira varčevalne in reformne korake, bi se prihodnje kandidatke za pomoč same (a po nasvetih IMF & Co.) vnaprej odločile za reze. Tako bi se v primeru prošnje za pomoč ognile razlagam, da se morajo odpovedati suverenosti in delovati po nareku trojke, s čimer se spodkopava demokratična legitimnost sprejemanja odločitev. Enako velja za evropski krizni menedžment v celoti, ki bi se s takim reševanjem rešil očitkov o vsiljevanju zategovanja pasu na škodo prebivalcev.
Slovenija pred vrati
Glede prihodnjih korakov v spopadanju z grško katastrofo imajo finančni ministri območja evra še zvezane roke. Trojka v Atenah še pregleduje grške javne finance in ocenjuje izpolnjevanje varčevalnih zavez. Ko bo znana njena ocena, bodo ministri lahko odobrili več kot 30-milijardni obrok pomoči. Na podlagi dosedanjih ugotovitev je očitno, da je proračunska luknja še večja od dosedanjih ocen in da Grčija potrebuje več časa za izpolnitev zavez.
Kakorkoli že, nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je ob izbruhu krize še spogledovala z izključitvijo javnofinančnih grešnic iz evra, se bo v torek odpravila v Atene, kjer naj bi podprla prizadevanja premiera Antonisa Samarasa.
Nekdanji kritik (iz opozicijskih klopi) varčevanja je po drugi strani opozoril na dramatičnost razmer, češ da njegova država krvavi in da počasi sploh ne bodo imeli več kaj privarčevati. Če njegovi vladi spodleti, po Samarasovem mnenju grozi kaos in razmere, primerljive z weimarsko republiko pred vzponom Adolfa Hitlerja na oblast.
Negotova je še usoda Cipra, ki je sicer že zaprosil za desetmilijardno pomoč pri reševanju bank, a še vedno v fazi pogajanj. Slovenije ni na dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov. Toda v zadnjih dneh se zgoščajo neuradni namigi, da se bo območje evra prej ali slej moralo lotiti slovenskega vprašanja. Voda na mlin takim scenarijem je pričakovanje, da bi do konca leta vse krizne države obravnavali kar v svežnju. Z reševalno akcijo na en mah bi nemški vladi olajšali delo pri zagovarjanju pomoči v bundestagu in Merklovi zagotovili miren boj za še eno volilno zmago.
