Evro na evro – bruseljski gradovi v oblakih

V boju za proračun je vse več pripravljenosti na kompromise, a brez klestenja administrativnih stroškov ne bo šlo.

Objavljeno
06. december 2012 22.12
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj - Evropski uniji v zadnjih tednih sklepanje kompromisov ne gre najbolje od rok. Zaradi globokih nasprotij, denimo o prihodnjem sedemletnem proračunu ali oblikovanju bančne unije, odločitve raje prelaga v prihodnost.    

V takšnih okoliščinah je kompromis o pokritju lukenj v letošnjem proračunu in proračunu za prihodnje leto izjema. Tema je bila posebno kočljiva, ker so bili v igri večji izdatki ob predvidenih. V letošnjem proračunu je namreč zmanjkalo kar devet milijard evrov, zaradi česar Bruselj ni mogel izpolnjevati finančnih obveznosti. Med drugim je bil ogrožen uspešen program izmenjave študentov Erasmus, ki je za veliko mladih prvi stik s pravimi koristmi EU. Kopičili so se še drugi neplačani računi, predvsem na področju kohezije in raziskav.

V pogajanjih med evropskim parlamentom in 27 članicami (svet EU) so na koncu dosegli kompromis, po katerem bodo države namenile dodatnih šest milijard evrov. Preostale tri milijarde naj bi članice plačale prihodnje leto. Pokrivanje luknje je del skupne zgodbe s proračunom za prihodnje leto, v katerem si je evropska komisija zamislila 137,8 milijarde evrov ali za šest odstotkov izdatkov več. Po zadnjem kompromisu, ki ga mora prihodnji teden potrditi še evropski parlament, se bodo morali zadovoljiti s 133 milijardami.

Čeprav je razprava o aktualnih proračunih uradno ločena od napetih pogajanj - prekinjenih na zadnjem vrhu EU pred dvema tednoma - o prihodnjem sedemletnem proračunu, vrednem okoli tisoč milijard, sta zgodbi v praksi prepleteni. Dokler ne bo rešen finančni položaj za 2012/2013, bo namreč težko doseči soglasje o prihodnjih prihodkih in izdatkih. Razmere še zapleta položaj v administraciji EU, ki naj bi v sedemletnem proračunu dobila 62,6 milijarde evrov ali okoli šest odstotkov več kot doslej. Nobeden od kompromisnih predlogov ni predvideval rezov.

Ob administracijo se je v pogajanjih najbolj ostro obregnil britanski premier David Cameron, njegove tihe zaveznice so druge plačnice. »Na koncu bodo gotovo rezi pri administraciji. Delež stroškov v proračunu je sicer majhen, a odločitev je politična,« je ocenil Janis Emmanouilidis iz bruseljskega možganskega trusta Center evropskih politik. V proračunskih pogajanjih po njegovem mnenju v EU vlada mentaliteta bazarja. Razprave zaznamuje nacionalna perspektiva članic, vse pa so usmerjene proti Bruslju.   

Rezi v administraciji bodo neizogibni predvsem za pomirjanje Camerona, ki s kritikami vzporednega sveta, v katerem da živijo bruseljske institucije, vodi pravo kampanjo in zahteva desetmilijardni rez. V tisku na Otoku dan za dnem ponavljajo, da ima skoraj 3300 evrokratov (sedem odstotkov zaposlenih) višjo plačo od britanskega premiera, da imajo obsežne privilegije in da se njihovi prihodki v času zategovanja pasu po Evropi zvišujejo. Še več, evropska komisija je v okviru trojke zahtevala krepko zniževanje plač uradništva v Grčiji, Španiji in na Portugalskem.  

Da je položaj še bolj bizaren, je poskrbel zaplet, zaradi katerega se bodo prihodnje leto plače evrokracije zvišale še bolj, kot dopušča pravilo o usklajevanju z gibanji plač uradništva v osmih bogatih članicah EU (plus 1,7 odstotka). To morajo še potrditi članice. Za lansko, nepotrjeno  povišico se mora evrokracija boriti na sodišču. Ker se konec leta izteče veljavnost solidarnostnega davka v višini 5,5 odstotka, naj bi uslužbenci institucij EU dobili še višjo plačo. Komisija si je sicer prizadevala za podaljšanje njegove veljavnosti, a članice niso dosegle sporazuma.