Evropa bi Putinu vendarle pokazala zobe

Bruselj – Evropska politika je bila doslej pri kaznovanju Rusije za destabilizacijo Ukrajine pazljiva, saj si je prizadevala, da bi spodbudila Moskvo k bolj konstruktivni vlogi s političnimi in diplomatskimi sredstvi.

Unija od dogajanja na Krimu na papirju grozi s strogimi gospodarskimi sankcijami, a je sprejela le bolj ali manj simbolične ukrepe. Tako je na seznamu tarč (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU) že več kot 70 Ukrajincev in nižje rangiranih Rusov, povezanih z aneksijo Krima in zaostrovanjem položaja v Ukrajini. Čeprav so na vrhu EU 6. marca voditelji članic sklenili, da bo nadaljnja destabilizacija Ukrajine sprožila široke gospodarske ukrepe, so se sankcijam, ki bi po drugi strani imele negativen učinek na članice, raje izogibali.

Ko so zunanji ministri EU v torek še enkrat razpravljali o politiki do Rusije, je prevladoval predvsem čustven odziv. Toda po zrušitvi letala MH17 – indici o krivdi separatistov in vsaj moralni odgovornosti Kremlja se kopičijo – je videti, kot da ne bo vrnitve k »business as usual«. Unija je pred odločitvijo, ki bi imela dolgoročen učinek na njene odnose z Moskvo. »Vztrajamo, da EU končno nastopi odločno, pokaže zobe separatistom in Vladimirju Putinu nedvoumno pove, da ne more sodelovati z njimi,« je povedal nizozemski zunanji minister Frans Timmermans.

Ukrepi, o katerih bo odločala EU, če bo Rusija nadaljevala enako politiko in neizpolnjevanje zavez, bi prizadeli več sektorjev – od energetike in vojaške industrije do občutljivih tehnologij in finančnih storitev. Gospodarski ukrepi so v strategiji EU zadnja, tretja stopnja sankcij. Ukrepe in oceno njihovega vpliva na članice od marčevskega vrha pripravlja evropska komisija. Rok za njihovo pripravo se izteče danes. Sprejetje bi morali odobriti voditelji članic na posebnem vrhu EU, morda že prihodnji teden.

Glede na velike interese vodilnih članic v gospodarskem sodelovanju z Rusijo so ukrepi žgoča tema. Tako, denimo, Britanija pričakuje, da se bo Francija odpovedala prodaji dveh vojaških ladij mistral (z imenoma Sevastopol in Vladivostok), London pa ima odobrenih še skoraj 300 licenc za prodajo orožja in vojaške opreme v Rusijo. Poleg tega se postavlja po robu ukrepom, ki bi ogrozili finančne interese ­Cityja, denimo zamrznitvi premoženja oligarhov, ki so blizu Putinu. EU sicer načrtuje nove ukrepe proti vplivnežem iz kremeljskega kroga. V nemški politiki je čedalje več pozivov v Fifi, naj Rusiji odvzame organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu čez štiri leta. »To bi bilo bolj učinkovito od gospodarskih sankcij,« je za Handelsblatt povedal namestnik vodje poslancev CDU/CSU Michael Fuchs.