Tiskane izdaje
Prva naloga je vzpostavitev premirja, nato bo na mizi oživitev operacije EU, poimenovane Sophia, ki bi skladno s svojim mandatom preprečevala tihotapljenje ljudi na morju, uveljavljala embargo na orožje in usposabljala libijsko obalno stražo. Operacija, ki se je začela leta 2015, je lani bolj ali manj zamrla, ker Italija v času notranjega ministra Mattea Salvinija ni bila zadovoljna z njeno vlogo pri reševanju migrantov in njihovim razmeščanjem po Evropi. Tako položaja niso več nadzirali z ladjami, temveč le še iz zraka. »Salvini je odšel. Sophio moramo znova vzpostaviti,« je opozoril luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.
Slovenski Triglav
Slovenija je v operaciji Sophia do leta 2018 sodelovala z ladjo Triglav. Na ministrskem zasedanju je bilo očitno precej načelnega strinjanja z vnovičnim zagonom operacije v večjem obsegu. A brez konkretnih odločitev. Med vprašanji, ki se postavljajo, je tudi, kako obravnavati begunce in migrante, ki bodo v okviru operacije rešeni na morju. To, da bi bili vrnjeni v taborišča v Libiji, v katerih so velikokrat žrtve mučenja in drugih zlorab, se zdi nepredstavljivo. Migracijsko vprašanje je tesno povezano z delovanjem EU na drugi strani Sredozemlja, v Libiji.
V prvi fazi delovanja naj bi bilo zagotovljeno, da v Libijo ne bodo več prihajali orožje in vojaki iz drugih držav, ki podpirajo eno ali drugo stran v konfliktu. Tako bi bili postavljeni temelji za politični proces. Nemški zunanji minister Heiko Maas pričakuje, da bodo vpleteni v državljansko vojno šli za pogajalsko mizo. To sta obe strani menda zagotovili v Berlinu. Cilj je iz prekinitve ognja narediti trdnejše premirje. Eno od bolj kočljivih vprašanj je nadzor premirja, ko bo sklenjeno. »Nekdo ga mora spremljati. Premirje ne more delovati samo,« je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
V EU so bili pri ukvarjanju z Libijo težavni nasprotujoči si interesi Francije in Italije. Foto: Reuters
Najprej premirje
Nosilno vlogo v procesu bo imel varnostni svet Združenih narodov, ne pa, denimo, Rusija in Turčija. »Ko bo mir vzpostavljen, morajo ZN odločiti o mirovni misiji,« je povedal Asselborn. Borrell si že tako lahko predstavlja, da bodo pri nadzoru premiera v deželi, dolgo pogreznjeni v državljansko vojno, sodelovali vojaki iz EU. Ni jasno, ali je napotitev evropskih sil v Libijo politično uresničljiva. Poleg tega je že kanclerka Angela Merkel opozorila, da ne bi smeli začeti razpravljati o naslednjem koraku, preden bi bilo rešeno prvo vprašanje – premirje.
Na kratki rok naj bi visoki predstavnik Borrell pripravil predloge o nadzoru embarga na orožje, ki bi ga izvajali ZN. Embargo za Libijo velja že dolgo, toda očitno ni bilo dovolj interesa za njegov nadzor. V EU so bili pri ukvarjanju z Libijo težavni nasprotujoči si interesi najbolj vpletenih članic, Francije in Italije. Zunanji ministri se bodo misije na morju spet lotili na zasedanju februarja. EU naj bi s posebnim predstavnikom za Libijo – to bi lahko bil Borrell ali še kdo drug – okrepila diplomatsko dejavnost.
Zunanji minister Miro Cerar je doseženo v Berlinu označil za »razmeroma velik uspeh«. Slovenija je naklonjena oživljanju in nadgradnji operacije Sophia. Na vprašanje o pripravljenosti na napotitev slovenskih vojakov v Libijo je Cerar odgovoril zadržano: »Ali bodo oblikovali posebne evropske enote, opazovalne ali druge narave, z vojaškimi ali drugimi funkcijami, je odločitev [o sodelovanju Slovenije v teh], do katere se mora v prvi vrsti opredeliti ministrstvo za obrambo.«
