Evropa na poti proti podnebni nevtralnosti

Evropska komisija je danes začrtala pot, po kateri bo EU leta 2050 lahko imela neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.

Objavljeno
28. november 2018 13.05
Posodobljeno
28. november 2018 16.00
Evropa želi na biti na podnebnem vrhu v Katovicah zgled. FOTO: Shuttterstock
Bruselj – Evropska komisija je danes sprejela strateško dolgoročno vizijo, imenovano Čist planet za vse – za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

Obdelala je več scenarijev do leta 2050, ki bi bili skladni s pariškim podnebnim sporazumom. Za dosego najbolj zaželenega cilja, ničelnih neto izpustov, bi morali preostale izpuste nevtralizirati z drugimi ukrepi, denimo pogozdovanjem ali tehnološkimi rešitvami. Drugi scenariji predvidevajo znižanje izpustov v višini od 80 do 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Na prihodnji podnebni konferenci, ki se začenja prihodnji teden v Katovicah, Unija želi biti zgled. »Predlagamo strategijo, s katero bo Evropa postala prva gospodarska velesila na svetu, ki bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna,« je povedal evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete.

Pravijo, da je v interesu Evrope, »da prenehamo zapravljati denar za uvoz fosilnih goriv in začnemo vlagati v smiselne izboljšave vsakdanjika vseh Evropejcev«. Cilj po njegovem mnenju zahteva veliko naložb in prizadevanj, a je izvedljiv.

V Bruslju opozarjajo na hude posledice podnebnih sprememb v Evropi: zadnja leta so zaznamovale visoke vročine, z vremenom povezane katastrofe so lani povzročile za 283 milijard evrov škode. »Status quo ni opcija,« je prepričan podpredsednik evropske komisije za energetsko unijo Maroš Šefčovič.

Unija ima sicer že svoj cilj znižanja za 40 odstotkov do leta 2030, ki ga bo po napovedih brez večjih težav dosegla in presegla. V Katovicah se bodo nadaljevali pogovori o uresničevanju ciljev pariškega podnebnega sporazuma, sklenjenega pred tremi leti.

Cilj Pariza je omejiti rast znatno pod dvema stopinjama ali še bolje pri 1,5 stopinje.

Vpliv EU je omejen. Evropski delež izpustov na globalni ravni je čedalje manjši in je že manjši od deset odstotkov. V ospredju so Kitajska in ZDA. Poleg tega hitro naraščajo izpusti v Indiji. Posebna težava so ZDA, ki so po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo odstopile od pariškega sporazuma.  

Nevladniki sicer podpirajo cilj, a po njihovem mnenju še zdaleč ni narejenega dovolj. »Predlog za ničelne izpuste do leta 2050 prestavlja dramatično spremembo v usmeritvi,« je ocenil direktor evropske sekcije Mreže za podnebno ukrepanje (CAN) Wendel Trio. Kljub temu pričakujejo, da Unija krepko zviša cilje do leta 2030.