Tiskane izdaje
Bruselj − Po dolgem oklevanju, taktiziranju in neizpolnjenih pričakovanjih, da bo ruski predsednik Vladimir Putin glede ukrajinske krize začel igrati bolj konstruktivno vlogo, se je EU prvič odločila za prave gospodarske ukrepe proti Rusiji. Z njimi so vse globlje težave v odnosih s Kremljem dobile nove razsežnosti.
Unija se od marca poskuša z različnimi ukrepi odzivati na spodkopavanje ozemeljske celovitosti, aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Z dosedanjimi ukrepi proti konkretnim posameznikom, podjetjem in organizacijam so dosegli le posredne učinke na gospodarskem področju: govorjenje o nadaljnjih sankcijah je negativno vplivalo na kapitalske tokove, investicije, tečaj rublja. Toda cilj – vplivati na ravnanje Putina ali preprečiti nadaljnjo destabilizacijo Ukrajine – ni bil dosežen.
Novi ukrepi, ki bodo predvidoma začeli veljati danes z objavo v Uradnem listu EU, so bili pred kratkim še nepredstavljivi. Unija in Rusija sta na več ravneh – od spodbujanja pravne države do gospodarskih projektov – poglabljali odnose in sodelovali na svetovni ravni pri odpravljanju kriznih žarišč. Gospodarski projekti so se razvijali v korist obeh strani. Rusija si je obetala posodabljanje zastarelega gospodarstva z evropsko pomočjo, polnila blagajno s prodajo energentov, njene banke so se širile na evropskem tržišču.
Tako so sprejeti gospodarski ukrepi velika prelomnica v odnosih med EU in Rusijo. Zaradi tega ne primanjkuje tveganj. A po zrušitvi malezijskega letala in s čedalje večjim nezadovoljstvom z vlogo Kremlja v ukrajinski krizi evropska politika ni več imela druge poti. Sankcije so zasnovane široko in utegnejo prizadejati precejšnjo škodo načetemu ruskemu gospodarstvu. Nevarnosti za Evropo so veliko manjše. Jamstev, da se bo strategija Evrope, ki pričakuje, da bo trmoglavi Putin pod pravim pritiskom le pripravljen na kompromise, obnesla, ni.
V bruseljskem političnem trgovanju s sankcijami je nastalo veliko lukenj. Najbolj očitna je, da embargo na prodajo orožja ne bo veljal za obstoječe kupčije, marveč le za prihodnje. Tako bo Francija nadaljevala 1,2 milijarde evrov vreden projekt izdelave dveh ladij mistral za prevoz helikopterjev. Kljub temu imajo z delnim zaprtjem evropskih kapitalskih trgov in omejitvami za prodajo visoke tehnologije, tudi za energetiko, razmeroma velik vzvod za pritisk na Rusijo. Pri tem ostaja na razpolago še dovolj manevrskega prostora za nadaljnje zaostrovanje sankcij.
Posebno kočljivi so finančni ukrepi. Posamezniki ali podjetja iz EU ne bodo več smeli kupovati obveznic, delnic ali podobnih finančnih instrumentov z rokom zapadlosti, daljšim od 90 dni, ki jih bodo izdajale ruske banke z več kot polovičnim lastniškim deležem države. Njihove podružnice bodo izvzete iz ukrepov. Ruske banke so v Evropi dobivale skoraj polovico kapitala, grozeča ozka grla v financiranju pa bi prenesla težave še v gospodarstvo. Posledično bi se zvišala brezposelnost in znižal življenjski standard. To bi bil za Putina nevaren scenarij.
Po drugi strani dvomljivci opozarjajo, da je Rusija nizko zadolžena država in da je v zadnjih letih nagrmadila devizne rezerve, s katerimi bi lahko priskočila na pomoč državnim bankam v stiski. Tako kapital kot del izdelkov, ki so pod sankcijami, bi lahko kupila v drugih delih sveta. Kljub temu splošno vzdušje, ko je Rusija kaznovana tako v EU kot ZDA, odvrača investitorje od naložb v rusko gospodarstvo, ki so odvisne od znanja tujih partnerjev, tudi pri nakupu tehnologije za donosno črpanje nafte in plina.
Gospodarska prepletenost EU in Rusije se je v zadnjih letih krepila. Trgovinska menjava je lani dosegla 336 milijard evrov, Rusija je z izvozom energentov ustvarjala orjaški presežek. S sankcijami za visoko tehnologijo, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, utegne Rusija ostati brez dela ključnih izdelkov, evropska podjetja pa brez okoli štiri milijarde evrov prihodkov. Moskva bi se utegnila odzvati z drastičnimi ukrepi, kakršni bi bili omejitve v preskrbi Evrope s plinom, a tak korak ni pričakovan, saj bi Rusija z njim povzročila največ škode lastnim financam.
Prvi človek evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy sta sprejete ukrepe označila za ostro opozorilo Rusiji. Če bo Moskva pripravljena sodelovati pri reševanju ukrajinske krize, je Unija pripravljena spreminjati odločitve. Že tako so bili sprejeti novi usmerjeni ukrepi proti krogom blizu Putina. Štirim oligarhom (imena še niso objavljena) so zamrznili premoženje in prepovedali vstop v Unijo. Tarča novih sankcij so tudi še neimenovana podjetja in organizacije.
