Evropa pri kaznovanju Kremlja vadi strogost

Bruselj – Priprava strožjih gospodarskih ukrepov proti Rusiji hitro napreduje, in če ne bo zapletov, jih bodo veleposlaniki članic pri EU potrdili že danes. S sankcijami si želi EU doseči, da bi Moskva vplivala na proruske separatiste in nasploh začela igrati bolj konstruktivno­ vlogo pri reševanju ukrajinske krize.

Prejšnji teden sta zaznamovala predvsem živahna diplomatska dejavnost in širjenje seznama tarč sankcij. Tako se je 72 imenom na seznamu sankcij (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU) pridružilo še 15 oseb. Ob čečenskem predsedniku Ramzanu Kadirovu sta na njem po novem, denimo, vodji notranje in zunanje tajne službe Aleksander Bortnikov in Mihail Fradkov. Poleg tega so sprejeli še sankcije proti 18 podjetjem in organizacijam. To je bolj simboličen udarec, saj je na seznamu med drugim destilerija iz Azova na Krimu, ki jo je nova oblast zaplenila.

V ozadju dosedanje strategije z mehkimi, bolj ali manj simboličnimi sankcijami je bilo upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin le začel spodbujati dialog. To je po več mesecih zaostrovanja videti kot še ena utvara. Zrušitev malezijskega letala na vzhodu Ukrajine je sprožila dramatičen preobrat. Še bolj očitno je postalo, da Putin doslej ni hotel narediti skoraj nič za ustavitev pretoka orožja čez mejo, zagotavljanje delovanja Ovseja na terenu in zagon političnega reševanja krize. Še več, na zaveze, sprejete v številnih pogovorih z voditelji z Zahoda, se je praviloma požvižgal.

Preobrat v dosedanji strategiji, po kateri je Unija sprejemala mehke ukrepe in na drugi strani puščala vrata čim bolj odprta dialogu s Kremljem, so pričakovani ukrepi proti oligarhom kot stebrom Putinovega sistema in še zlasti sprejetje tako imenovane tretje faze sankcij, ki bi prizadele celotne gospodarske sektorje. Takšne sankcije z dolgoročnimi učinki morajo biti sprejete na najvišji ravni. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je že konec tedna pozval voditelje članic, naj dajo veleposlanikom v Bruslju navodilo za sprejetje ukrepov.

Enotna Unija

Nove sankcije bodo veleposlaniki­ predvidoma potrdili že danes. Podrobnosti še niso znane, a predvideni so prepoved izvoza orožja, zaprtje dostopa državnih bank do evropskih finančnih trgov in omejitve v prodaji tehnologije v energetskem sektorju. Ukrepi naj bi veljali še za »dvojno tehnologijo«, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene. Negativni učinek ukrepov na rusko gospodarstvo sicer ne bo čez noč ustavil konflikta, a za EU po dolgem oklevanju ni več druge poti, kot da poskuša na gospodarsko ranljivo Rusijo vplivati s tršimi sankcijami.

Glede tega je Unija načelno enotna. Toda: Franciji se glede na razpoložljive informacije najbrž ne bo treba odpovedati veliki, a po velikosti še vedno ne usodni pogodbi o prodaji dveh ladij Mistral, vredni okoli 1,2 milijarde evrov. Embargo naj bi veljal le za prihodnje orožarske kupčije. Pred tednom dni je vodja francoske diplomacije Laurent Fabius na zasedanju zunanjih ministrov kritikom iz britanske vlade navrgel, da imajo dvojna merila, saj da sami hočejo čim bolj ublažiti finančne sankcije, ki bi prizadele finančne interese londonskega Cityja, gospodarske in zgodovinske.

Nemčija, ki ima širše politične razloge za posebne odnose z Rusijo, je v zadnjih tednih obrnila ploščo in je pripravljena sprejeti močnejše sankcije, čeprav bi bil nemški izvoz med najbolj prizadetimi. Ključna zahteva uradnega Berlina je, da mora biti negativen vpliv sankcij uravnotežen. Rusija ima ne glede na hitro rastoč pomen za nemško gospodarstvo še vedno le zmeren delež v nemškem izvozu. Nemčija, denimo, več kot v Rusijo proda v sosednji članici EU, Belgijo in Poljsko.

Čeprav EU še ni v najboljši gospodarski kondiciji, učinek sankcij ne bo dramatičen. Po ocenah, ki krožijo, evropska komisija kot posledico ukrepov pričakuje zmanjšanje BDP za 0,3 odstotka in naslednje leto še za 0,1 odstotne točke več. Evropska strateška ocena je jasna: zaradi sankcij bomo res imeli škodo, a drugače kot za Moskvo, ki ne more brez tehnologije z Zahoda, bo njihov učinek na evropsko gospodarstvo povsem obvladljiv.

Po osnutku sklepa o sankcijah, ki ga je objavil FT, bodo na energetskem področju, ki je temelj ruskega gospodarstva, sprejeti ukrepi, kot so prepoved prodaje tehnologije za črpanje nafte v globokem morju, izrabe Arktike in projektov za pridobivanje plina iz skrilavca. Neposrednih ukrepov proti energetskim orjakom z Gazpromom na čelu ni na mizi. V ozadju take strategije je očitno strah pred protiukrepi, ki bi lahko prizadeli članice, najbolj odvisne od ruskega plina.

Če se bodo izpolnile ocene, po katerih bi Rusija letos s sankcijami izgubila 1,5 odstotka BDP (prihodnje leto že 4,8 odstotka), bi evrazijska orjakinja končala v hudi recesiji. Tako bi sankcije prej ali slej vplivale na življenjski standard prebivalstva. Poleg tega velik del bogastva in socialni mir temeljita na donosih iz kupčij z Zahodom. Že dosedanji, bolj simbolični ukrepi so sprožili velik beg kapitala iz Rusije (75 milijard dolarjev) in investitorji z Zahoda so pri dolgoročnih naložbah postali bolj pazljivi.

Kljub odvisnosti od ruskega plina je nepredstavljivo, da bi Kremelj zaprl plinsko pipo, ki je glavni vir financiranja države in kupovanja socialnega miru. Bruselj vodi pričakovanje, da bo Putin na koncu res moral popustiti. Navsezadnje, oligarhi iz njegove bližine, ki se utegnejo znajti na seznamu tarč sankcij, utegnejo pri tehtanju interesov ugotoviti, da imajo od avanturizma v vzhodni Ukrajini le škodo. Glede tega nemška obveščevalna služba BND po pisanju Spiegla že zaznava prve razpoke v Putinovem sistemu.