Evropa se mora prilagoditi

Bruselj - Evropa bo uspela skupaj - se glasi moto nemškega predsedovanja. V Berlinu sta ga na tradicionalnem srečanju Evropske komisije in predsedstva Evropske unije predstavila predsednik komisije Jose Manuel Barroso in nemška kanclerka Angela Merkel. "Naši cilji so popolnoma enaki - močna Evropa, ki se bo sposobna soočiti s sodobnimi izzivi," je poudaril Barroso in nemški vladi zagotovil popolno podporo. Energetska politika in ustavna pogodba bosta temeljni prednostni nalogi nemškega predsedstva v prvi polovici letošnjega leta, sta poudarila oba visoka predstavnika Evropske unije.

To, da je Nemčija vnovičen zagon razprave o ustavi postavila v središče svojega mandata, je "močan signal", je dejal Barroso in nemški vladi zagotovil popolno podporo pri tem projektu. "Komisija bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo Evropa v prihodnjih šestih mesecih dosegla napredek," je zatrdil. Nemška kanclerka pa je poudarila, da je glavna naloga Nemčije oblikovati jasen načrt za oživljanje institucionalne razprave.

"Evropo državljanom"

Nemško predsedstvo bo Evropo poskušalo približati državljanom, je še poudarila Merklova in kot osrednji dogodek med nemškim predsedovanjem izpostavila izredni vrh 25. marca ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. "Državljanom moramo pojasniti, zakaj v tem trenutku potrebujemo Evropo," pa je vnovič poudaril Barroso.Evropska komisija in nemška vlada kanclerke Angele Merkel bosta v Berlinu predstavili načrt za polletno predsedovanje EU, ki ga je Nemčija prevzela z novim letom. "Državljanom moramo pojasniti, zakaj v tem trenutku potrebujemo Evropo," je ob tem vnovič poudaril Barroso. EU s 27 članicami v obdobju globalizacije ne more načrtovati prihodnosti s sredstvi iz preteklosti, prilagoditi mora institucije in delovanje na sploh, je pojasnil. Boriti se je treba proti slabim mitom, ki Evropo hromijo, je dejal ter med zgodbami o uspehu izpostavil širitev in evro.

V prvi polovici mandata bo nemško predsedstvo osredotočeno na energetsko vprašanje in ustavno pogodbo, saj bo mesec marec z neformalnim in izrednim vrhunskim srečanjem - prvo bo posvečeno energiji, drugo pa 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe - pomemben simbolni mejnik tako za energetsko kot za institucionalno politiko unije.

Se EU obeta energetska revolucija?

Energetske smernice nemškega predsedstva do spomladanskega vrha, ki bo 8. in 9. marca, bodo temeljile na svežnju predlogov za oblikovanje skupne energetske politike unije, ki jih bo v sredo predstavila Evropska komisija.

Novi energetski sveženj komisije, ki naj bi vključeval najbolj velikopotezne predloge v zgodovini unije - nekateri omenjajo celo energetsko revolucijo, je odgovor na poziv k oblikovanju skupne energetske politike, za kar so se med britanskim predsedovanjem na neformalnem vrhu v Hampton Courtu zavzeli voditelji petindvajseterice.

Prva polovica šestmesečnega nemškega mandata se bo sklenila s praznovanjem 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe v Berlinu, kjer bodo vodilni predstavniki držav članic in unije sprejeli t. i. berlinsko deklaracijo ter s tem simbolno potrdili predanost evropskemu projektu.

Ustavna pogodba je (trenutno) v slepi ulici

Za nadaljevanje gradnje evropske stavbe je ključna nova institucionalna ureditev, zato se od Nemčije pričakuje, da bo do konca svojega predsedovanja pripravila vsaj predlog za nadaljevanje razprave o ustavni pogodbi, ki je v slepi ulici od zavrnitve na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.
V sedemindvajseterici je osnutek ustavne pogodbe doslej ratificiralo 18 držav, Francozi in Nizozemci so jo zavrnili na referendumu predlani spomladi, preostalih sedem držav pa je ratifikacijski proces zamrznilo.

Španija in Luksemburg - edini med 18 podpornicami ustavne pogodbe, ki sta dokument ratificirali na referendumu - sta na decembrskem vrhu napovedali srečanje "prijateljic ustave", ki naj bi bilo 26. januarja v Madridu.

Tako v Franciji kot na Nizozemskem nad srečanjem za oživitev ustavne pogodbe niso pretirano navdušeni, razpravo o institucionalni prenovi pa naj bi v obeh državah zavirale predvsem bližajoče se volitve.

Nemško predsedstvo naj bi pozornost usmerilo tudi na zunanji oder - predvsem na Kosovo, Bližnji vzhod in Srednjo Azijo. Pomemben poudarek naj bi bil pri tem na sosedski politiki, saj so v času energetske negotovosti nekatere sosede za unijo pomembne za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo.

Novost - “predsedovanje v troje”

Začetek nemškega predsedovanja je sicer zaznamovala novost - prvič v svoji zgodovini je namreč unija vzpostavila sistem "predsedovanja v troje". Nemčija bo tako z državama, ki jo bosta nasledili za krmilom EU - Portugalsko in Slovenijo - z 18-mesečnim programom predsedovanja poskušala zagotoviti boljšo kontinuiteto evropske politike.