Evropo prežemajo rasizem, sovražni govor, diskriminacija

Čedalje večji vpliv ultranacionalistične in ksenofobne politike po Evropi, sovražni govor, ki plamti po družbenih omrežjih, porast antisemitizma in nastrojenosti proti muslimanom vzbujajo čedalje večjo zaskrbljenost, izhaja iz poročila evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) za leto 2019.

ECRI vsako leto kot uvod v letno poročilo predstavi trende na področju rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije, antisemitizma in nestrpnosti v Evropi. Obseg ksenofobije se razlikuje po posameznih državah in regijah, a je dovolj razširjena, da upravičuje posebno omembo. 



»Evropa se sooča s šokantno resničnostjo: z veliko hitrostjo naraščajo antisemitski, antimuslimanski in drugi rasistični zločini, zadnji primer se je zgodil v Nemčiji v kraju Hanau, ko je bilo ubitih devet ljudi. Vzrok za takšna gnusna dejanja so velikokrat strupene besede in teorije zarote, ki se širijo po svetovnem spletu, predvsem po družbenih omrežjih,« je povedala generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.  

»Na vsak način moramo ustaviti širjenje te strupene retorike, ki jo rasistični skrajneži postavljajo v središče demokracije. Države članice se morajo skupaj boriti proti naraščajoči desničarski grožnji, tudi s povezovanjem z ECRI,« je dodala.
 

Nestrpni in strupeni govor se širita

V poročilu strokovnjaki ECRI ugotavljajo, da so najpogostejše tarče predsodkov, diskriminacije, ksenofobične retorike in nasilja muslimani, Romi, Judje in temnopolti. Ksenofobični nacionalizem islamsko vero še vedno prikazuje kot nekaj tujega nacionalni kulturi drugih držav. Položaj je še zlasti težak za muslimanske ženske. Skrb vzbujajoča sta tudi trend nasilja nad Romi in njihova socialna marginalizacija.

»Trendi, ki jih opaža ECRI, so zelo skrb vzbujajoči. Tudi v Amnesty že dlje časa, tako lokalno kot na evropski in globalni ravni izpostavljamo škodljive posledice strupenega govora, ki se žal pogosto širi tudi od ljudi na oblasti in/ali v politiki. Gre za politike demoniziranja, katerih posledica je povzročanje delitev med ljudmi. Cinična uporaba naracije 'mi proti njim' z obtoževanjem, s sovražnostjo in strahom prej ali slej »obrodi sadove«, ki so žal zelo strupeni. V Sloveniji so številne skupine, ki so »priročne« tarče takih verbalnih napadov, od istospolno usmerjenih prek beguncev in migrantov do romskega prebivalstva, če izpostavim le nekatere, s katerimi se več ukvarjamo v slovenski Amnesty,« poudarja Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija.

Pejčinović Burićeva ob tem pojasnjuje, da so številne evropske države sicer sprejele ukrepe za enakost pripadnikov LGBTI, a so se druge premaknile v ravno nasprotno smer in še podpihujejo nadlegovanje, grožnje in nasilje pripadnikov te skupnosti.



Občutek negotovosti zaradi gospodarskih razmer in socialnih stisk se med Evropejci poglablja in velikokrat služi tudi kot »izgovor« za ksenofobijo in prelaganje krivde na prišleke iz drugih držav. Namesto da bi predstavniki vlad ubrali proaktiven pristop in podprli izobraževanje, sovraštvo še razpihujejo.

»Pri Legebitri na rast nasilja in na to, da ne moremo govoriti o tem, da se situacija za osebe LGBTI v Sloveniji izboljšuje, opozarjamo že nekaj časa. V družbi pušča posledice, ko osebe na pozicijah moči uporabljajo nestrpen in strupen govor. Lansko leto je bilo pravi pokazatelj, kam je to pripeljalo. V Murski Soboti so brutalno pretepli geja, v Ljubljani so novembra razbili klub LGBTI. V družbi se razrašča sovraštvo, vsakdo lahko reče, kar si misli, ne da bi pomislil, kaj bo s tem povzročil. Še posebej ljudje, ki so prepoznani v družbi ter tvitajo in pišejo vse, kar jim pade na pamet. A to se ne dogaja le v Sloveniji, gre za globalni trend, s katerim se bomo morali spoprijeti,« opozarja vodja Legebitre Lana Gobec.
 

Čedalje večji vpliv ultranacionalističnih strank

Na Poljskem imajo prostore, kamor je vstop pripadnikom LGBTI prepovedan. V Čečeniji jih ugrabljajo in zapirajo v taborišča, na sosednjem Hrvaškem so pred dnevi javno na ulici zažgali lutko gejevskega para, ki se poljublja. Žal je bilo vse to videno že pred nekaj časa in vemo, kam vse to vodi, dodaja Lana Gobec.

Na lanskih volitvah v evropski parlament se je podobno kot v številnih nacionalnih parlamentih povečal vpliv ultranacionalističnih strank. A zgolj pogled na število sedežev ni dovolj, je mogoče brati v poročilu. Še huje je, da je veliko političnih strank sprejelo omejevalno politiko glede migracij in integracij.



Ksenofobni govor je vsekakor v porastu, ponižujoče in žaljive pripombe na spletu so postale del vsakdana, čeprav so se še ne tako dolgo tega zdele popolnoma nesprejemljive. Zdaj so postale nova norma in zapuščajo digitalni svet ter se prenašajo tudi v resničnega. Strokovnjaki Sveta Evrope opozarjajo, da številne države zmanjšujejo finančna sredstva ranljivim skupinam, nacionalnim organom, ki se borijo za enakost, ter posameznikom, ki stojijo ob strani žrtvam in jih zastopajo na sodiščih. Pozvali so k večji vlogi civilne družbe. Nekatere vlade namreč predstavnike zagovornikov človekovih pravic jemljejo kot grožnjo nacionalnim interesom.  

»Glede Romov ECRI opozarja na 'socialno marginalizacijo' v Evropi – in zagotovo to zelo drži za številne romske prebivalce, ki živijo na jugovzhodu Slovenije, večinoma brez dostopa do vode in tudi brez elektrike. Slabe bivanjske razmere, ko številni sodržavljani živijo v kolibah brez vode, elektrike ali sanitarij, so kršitev same po sebi, a posledice so še širše. Stanje se namreč toliko slabša, da v naši državi Romi pogosto živijo že v odsluženih prikolicah, nekateri pa celo povsem izolirano sredi gozdov. Otroci iz takih družin ne zmorejo končati niti osnovnega šolanja, kaj šele kaj več, dostop do zaposlitve je Romom tako rekoč onemogočen – če ne zaradi neizobraženosti, pa tudi zaradi predsodkov večinskega prebivalstva. Kako hudo je, žalostno ponazori dejstvo, da Romi v povprečju živijo le 55 let. To je kar 22 let manj od neromskega prebivalstva v Sloveniji ter na ravni Nigerije, Sierra Leoneja in Čada: držav z veliko manj sredstvi in stabilnosti kot v Sloveniji,« opozarja Metka Naglič. 



Umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. In zakaj se to dogaja? Preprosto zato, ker oblast ne ukrepa za njihovo zaščito, ne ukrepa za to, da bi odpravila posledice desetletij odrinjanja na rob in marginaliziranja, in ne ukrepa, da bi otrokom učinkovito pomagala izpolniti svoj potencial, da bi lahko soprispevali k družbi. Tako se jim že v začetku življenja z neizobraženostjo pred nosom zaloputnejo vrata v kakršnokoli dostojno prihodnost, ta isti krog revščine pa se zna ponoviti tudi pri vnukih v prihodnosti. Ceno za to stanje plačuje celotna družba, še dodajajo pri Amnesty International Slovenija.

In rešitve? Družba se čedalje bolj polarizira, nastajajo trenja, vse težje najdemo skupne poti in načine sobivanja. »Krepitev oblasti skozi strah in širjenje sovraštva povzroča zelo velike, tudi nasilne izpade,« pravi Lana Gobec. 

»Na vprašanje, kako lahko to preprečimo, nihče nima odgovora, bi se pa morali z njim vsi ukvarjati. Po mojem mnenju se začne vse skupaj v neke vrsti izobrazbi, sprejemanju raznolikosti, zavedanju, da smo vsi ljudje in da ni ena rasa ali ena oseba več vredna le zaradi osebne okoliščine. In tu smo kot družba dajali zadnje čase premalo poudarka, pa tudi za naprej se bojim, kako bo,« še zaključi Lana Gobec, vodja Legebitre.