Tiskane izdaje
Nekdanji portugalski premier Barroso, ki je septembra že drugič postal predsednik Evropske komisije, se sicer z državami članicami že posvetuje o njihovih kandidatih za komisarska mesta v prihodnjih petih letih in ima po navedbah virov v Bruslju do sedaj 19 imen. Svoje nove ekipe ne more sestaviti in ji razdeliti resorjev, dokler ne bo jasno, ali in kdaj bo uveljavljena Lizbonska pogodba.
Nova pogodba namreč določa drugačno pravno podlago za oblikovanje komisije kot veljavna Pogodba iz Nice, ki sicer predvideva celo zmanjšanje števila komisarjev. Med drugim sestavo Evropske komisije povezuje z uvedbo novega položaja zunanjega ministra EU, saj bo ta hkrati podpredsednik komisije. To je prvič, da so se težave s sestavo komisarske ekipe pojavile zaradi vakuuma pri prehodu z ene pogodbe na drugo.
Ni pa prvič, da bo komisija opravljala le tekoče posle. Enako se je na primer pred petimi leti zgodilo tedanji komisiji pod vodstvom Italijana Romana Prodija, a iz drugačnih razlogov. Takrat je namreč Barroso svojo prvo ekipo moral umakniti, ker ji je grozila zavrnitev v Evropskem parlamentu, predvsem zaradi spornega italijanskega komisarskega kandidata Rocca Buttiglioneja.
Pravni red EU sicer ne opredeljuje termina tekočega opravljanja poslov za Evropsko komisijo, vendar je tak način delovanja komisije mogoč na veljavni pravni podlagi s ciljem zagotavljanja kontinuitete v delovanju institucij EU. To v praksi pomeni, da komisija lahko sprejema nujne odločitve in odločitve po začrtanih smernicah, ne sme pa opredeljevati novih politik.
V Evropski komisiji so že večkrat ponovili, da si želijo čim krajše obdobje opravljanja tekočih poslov, in pojasnili, da bodo v tem prehodnem času lahko sprejemali odločitve, povezane z Lizbonsko pogodbo. Zadnje redno tedensko zasedanje komisarskega kolegija s polnimi pristojnostmi je bilo sicer v sredo, vendar pa bo na primer komisija v torek objavila načrtovano jesensko gospodarsko napoved.
Slovenija je že pred meseci za kandidata za svojega komisarja v drugo imenovala Janeza Potočnika, ki je sedaj pristojen za znanost in raziskave. Potočnik je povedal, da nima nič proti, če bi ostal na tem mestu, da pa si sicer želi delati na področju, ki je blizu njegovemu znanju in izkušnjam. Kot je bilo doslej javno izrečeno, Slovenijo zanima več področij, med njimi proračun, energija in promet. Premier Borut Pahor je v petek izrazil pričakovanje, da bo Potočnik tudi v drugo dobil "ustrezen portfelj", o podrobnostih pa ni želel govoriti.
Če bi šlo vse gladko na Češkem, ki pogodbe edina še ni ratificirala, bi lahko bila Lizbonska pogodba teoretično uveljavljena že decembra, verjetneje pa z začetkom prihodnjega leta. Barroso sicer po pričakovanjih svoje nove ekipe ne bo razkril, dokler ne bo znan novi zunanji minister, saj je ta tudi eden podpredsednikov komisije in na sploh je od tega, predstavnik katere države bo zasedel ta položaj, precej odvisno nadaljnje razporejanje resorjev.
Medtem ko je Barrosova prva komisarska ekipa pred petimi leti začela delati s tritedensko zamudo, pa se tokrat obeta nekoliko daljše obdobje opravljanja tekočih poslov, in sicer bi druga Barrosova Evropska komisija lahko začela delovati najprej konec leta. Predsednik parlamenta Jerzy Buzek je v petek povedal, da so evropski poslanci zaslišanja kandidatov za drugo Barrosovo komisijo pripravljeni začeti 25. novembra in jih končati v osmih dneh.
