Evropska trojka odstopa od pogajanj?

Francija, Velika Britanija in Nemčija so zaprosile za izredno zasedanje Sveta guvernerjev IAEA o iranskem jedrskem vprašanju, saj se z Iranom ne želijo več pogajati.

Objavljeno
18. januar 2006 22.03
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana se je v Washingtonu o iranskem jedsrkem progrramu pogovarjal z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice.
Dunaj/Teheran/Washington/Moskva - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je potrdila, da je evropska trojka - Francija, Velika Britanija in Nemčija - zaprosila za izredno zasedanje Sveta guvernerjev IAEA o iranskem jedrskem vprašanju, ki naj bi potekalo 2. februarja. Po navedbah diplomatov EU naj bi Svet guvernerjev s sprejetjem resolucije naredil korak, potreben za predajo iranskega vprašanja Varnostnemu svetu ZN.

Nadaljevanje pogajanj ne bi imelo smisla

Francija, Velika Britanija in ZDA so opred tem zavrnile predlog Irana, da bi ponovno začeli iransko-evropska pogajanja o njegovem jedrskem programu. S tem se je strinjal tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je v Washingtonu o tem pogovarjal z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice. Teheran mora najprej ponovno popolnoma zamrzniti svoje jedrske dejavnosti, so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva.

Britansko zunanje ministrstvo pa je že v torek ocenilo, da obnovitev pogajanj med evropsko trojko in Teheranom "ne bi imela smisla". Riceova je po pogovorih s Solano v Washingtonu zavrnila namige o možni obnovitvi pogovorov z Iranom glede iranskega jedrskega programa. "Nimamo se o čem pogovarjati," je dejala Riceova, Solana pa se je strinjal, da nima smisla obnavljati pogovorov, če ni novih predlogov. Solana je ponovil stališče EU in ZDA, da je treba sklicati izredno zasedanje Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju in nato iranski primer predati VS ZN.

"Iran ima miroljubne namene"

Medtem so iranski voditelji sporočili, da svet ne more odvrniti Irana od nadaljevanja svojega jedrskega programa. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je Zahod posvaril pred "globalno militarizacijo" spora o iranskih jedrskih ambicijah. "Spoštovali smo vsa pomembna mednarodna določila in ne želimo konfrontacije, vendar je jedrsko vprašanje sedaj spolitizirano, svet pa ne more biti militariziran," je povedal po pogovorih s tadžikistanskim predsednikom Emomalijem Rahmonovom.

Pred tem je tudi iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, dejal, da svet ne more vplivati na iranski narod, ki želi nadaljevati svoj jedrski program. Predstavnik iranskega sveta za nacionalno varnost Hosein Entezami pa je znova zagrozil, da bodo inšpektorji IAEA v primeru, če bo iransko vprašanje obravnaval VS ZN, izgubili možnost dostopa do iranskih jedrskih objektov, Iran pa bi popolnoma obnovil plemenitenje urana, ki je trenutno zamrznjeno.

Izraelska vlada je proti iranskemu jedrskemu programu začela diplomatsko ofenzivo in se pri ZDA in Evropski uniji zavzela za uvedbo obsežnih sankcij proti Iranu. Kot je v sredini izjavi poročal izraelski dnevnik Haaretz, bi po izraelskem predlogu proti Iranu uvedli naftni embargo in državo izključili s svetovnega nogometnega prvenstva. Prav tako naj bi uvedli prepoved vstopa v druge države za vodilne iranske državnike in omejili iranski mednarodni letalski promet.

Iran je minuli teden odstranil pečate z nekaterih svojih jedrskih objektov, vključno z objektom v Natanzu, ki je med drugim namenjen bogatenju urana. Ob tem je sporočil, da bo uran bogatil v manjšem obsegu in zgolj za miroljubne namene, kljub temu pa je sprožil veliko zaskrbljenost mednarodne skupnosti. Odločitev Irana, da bo obnovil jedrske raziskave, je na Zahodu znova povzročila strah, da se želi režim v Teheranu dokopati do jedrske bombe. Iran vztraja, da so raziskave namenjene razvoju jedrske energije zgolj v miroljubne namene.