Bruselj – Članice Unije so dosegle dogovor o prepovedi prodaje orožja in opreme za zatiranje demonstracij v Libiji, prepovedale bodo izdajanje vizumov Moamerju Gadafiju in drugim odgovornim za nasilje ter zamrznile premoženje pripadnikov libijskega režima. Sklep bo uradno potrjen v začetku prihodnjega tedna, saj morajo izvedenci še pripraviti podrobnosti, vključno s seznamom ljudi, ki jih bodo zajele posamične sankcije.
Pripravljajo tudi razglasitev prepovedi preletov libijskega zračnega prostora, ki bi preprečila napade Gadafijevega vojaškega letalstva na demonstrante, za uveljavitev tega ukrepa pa je potrebna odločitev varnostnega sveta OZN. Še pred razpravo v New Yorku se je visoka predstavnica Catherine Ashton po telefonu pogovarjala z generalnim sekretarjem Ban Ki Munom pa tudi z državno sekretarko Hillary Clinton, s katero se bo v ponedeljek srečala v Ženevi med zasedanjem sveta za človekove pravice. Ta organ OZN je v petek sprejel resolucijo, s katero predlaga suspenz članstva Libije, kamor bi napotili neodvisno preiskovalno komisijo, da razišče kršitve, ki jih je zagrešil režim Moamerja Gadafija.
Člani kriznega štaba Ashtonove so po videozvezi iz Bruslja seznanili obrambne ministre EU, ki so se v Gödölöju na Madžarskem v skladu s programom predsedujoče članice sestali na neformalnem posvetu, z najnovejšimi razmerami v žarišču doslej največje krize, odkar je arabske države zajel val množičnega nezadovoljstva. Srečanja se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je pozno popoldne na bruseljskem sedežu pakta sklical zasedanje severnoatlantskega sveta, kljub zadržanosti Francije, ki je menila, da takšen posvet ni nujen.
V plohi obsodb po svetu, ki jih sproža nasilje na ulicah Tripolija, je proti libijskemu voditelju najostreje nastopil Nicolas Sarkozy, ki je v Ankari, kamor je dopotoval v vlogi predsedujočega skupini G20, brez okolišenja zatrdil, da Gadafi mora oditi. Po oceni francoskega predsednika je »sistematično nasilje proti libijskemu ljudstvu nesprejemljivo«, zato je napovedal uvedbo preiskav in sankcije, poleg tega pa »se zdi, da bo treba ukrepati tudi na mednarodnem kazenskem sodišču« (ICC) v Haagu, pri čemer je Sarkozy celo omenil individualne in kolektivne kazni proti odgovornim za nasilje v Libiji. Medtem so v Parizu že začeli preiskavo o imetju polkovnika Gadafija v Franciji.
Prednostna naloga evakuacija evropskih državljanov
Prednostna naloga Unije ostaja evakuacija preostalih 3600 evropskih državljanov, ki so še v Libiji, skoraj toliko (3400) pa so jih v zadnjih dneh že prepeljali v države EU. Čeprav doslej ni bilo večjih problemov z libijskimi pristojnimi organi pri vračanju Evropejcev, baronico Ashtonovo še vedno skrbi usoda državljanov članic Unije, ki so ujeti na območju spopadov, so poudarili v Berlaymontu, še posebej ker izvedenci, ki bi morali na kraju samem oceniti razmere, niso mogli odpotovati v Libijo. Kljub temu je evropska komisija že namenila tri milijone evrov za nujno človekoljubno pomoč, s tem denarjem nameravajo zagotoviti medicinski material in hrano ter šotore, blazine, odeje in higienske pripomočke za begunce, ki v begu pred nasiljem prečkajo meje sosednjih držav. Pomoč so pripravljeni poslati tudi Libijcem, vendar šele, ko bodo razmere to dopuščale.
Ameriške sankcije proti Libiji
ZDA bodo uvedle enostranske sankcije proti Libiji, hkrati pa se bodo z evropskimi zaveznicami dogovorile o skupnih ukrepih, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Po njegovih besedah bodo prekinili precej omejeno vojaško sodelovanje med državama, Washington pa se bo tudi zavzel, da Libijo začasno izključijo iz Združenih narodov. Generalni sekretar te mednarodne organizacije Ban Ki Mun bo v ponedeljek priletel v Washington, kjer se bo z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pogovarjal o libijski krizi. Američani so diplomatsko predstavništvo v Tripoliju, ki je že skoraj dva meseca brez veleposlanika, zaprli, danes pa so se iz države s posebnim trajektom na Malto umaknili tudi vsi ameriški državljani.