Evropska unija praznuje 50. rojstni dan

Ljubljana/Berlin/Rim - Voditelji EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, se bodo konec tedna zbrali v Berlinu na posebnem neformalnem srečanju v počastitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki velja za rojstni dan sodobne EU. Vrhunec praznovanja bo podpis berlinske izjave, s katero želi EU dati nov zagon utrujenemu evropskemu projektu. Izjava se bo začela z besedami "Mi, državljani EU", sklenila pa s pozivom k odprtosti in postavitvi "novih, trdnih temeljev do leta 2009".

Izjava bo "kratka, berljiva in preprosta", napisana na dveh straneh, končno besedilo pa bo na voljo v nedeljo, ko bo prevedeno še v preostalih 22 uradnih jezikov unije - v nemščini namreč že obstaja. Najbolj sporni točki v pogajanjih o vsebini berlinske izjave - ustava in širitev - v besedilu ne bosta izrecno omenjeni.

Berlinska izjava ima sicer pet delov, ki opisujejo uspehe preteklih 50 let, temeljne značilnosti skupnosti, skupne vrednote unije, zunanje ter notranje prednostne naloge in skupne zaveze za prihodnost. Izjava bo politični signal, ne pravno zavezujoč dokument, so danes vnovič poudarili v Bruslju.

Izjavo bodo podpisali voditelji treh temeljnih institucij unije - Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU, kar je za nekatere sporna odločitev, v Bruslju pa zavračajo namigovanja, da spodkopava zaupanje evropskih državljanov. "Tudi pred petdesetimi leti so bile države članice, močnih institucij pa ni bilo," pojasnjujejo simbolni pomen odločitve.

Janša: Širitev bo v deklaraciji omenjena, a previdno

V berlinski deklaraciji bo med drugim omenjena potreba po obnovi institucionalnega temelja EU, kar se nanaša na razmere po zavrnitvi evropske ustave v Franciji in na Nizozemskem, je na novinarski konferenci pred vrhom danes dejal premier Janez Janša. To je ključno sporočilo poleg zaveze, da se bo to zgodilo pred volitvami v Evropski parlament leta 2009, je dodal in izrazil zmerni optimizem.

"Glede na izkušnje z nemškim predsedovanjem smo lahko zmerni optimisti," je poudaril premier, ki je ob tem tudi izrazil zadovoljstvo s sodelovanjem v triu Nemčija-Portugalska-Slovenija, ki je pripravil 18-mesečni program predsedovanja uniji.

Kljub temu, da besedilo berlinske deklaracije ni formalno, ga je bilo potrebno veliko usklajevati. Med pomisleki, ki jih je Janša navedel, sta bila, ali naj bo v dokumentu omenjena širitev kot uspeh unije ter ali se ustanovitev ekonomsko-monetarne unije omeni kot uspeh.

Širitev v deklaraciji bo omenjena, a previdno, afirmativno, je pojasnil premier. Po njegovih besedah gre "za pozitivno formulacijo, kakršno smo si želeli". Zelo pomembno je, da deklaracija odgovarja tudi na vprašanje varstva okolja in na splošno trajnostnega razvoja, meni slovenski premier, ki je prepričan, da bo deklaracija sprejeta.

"Pred 50 leti se očetje Rimske pogodbe najbrž niso zavedali, da bo to takšna zgodba o uspehu. EU je zagotovila mir, stabilnost in vsesplošen razvoj, omogočila je tudi demokratizacijo vzhodnega bloka in združitev Evrope" je poudaril Janša. "Vendar pa to še ne pomeni, da Evropa nima problemov," je opozoril. V vsakem primeru pa smo po njegovih besedah "lahko veseli, da smo del EU in da nanjo sovplivamo".

Prodi: Evropska ustavna pogodba še pred letom 2009

Italijanski premier Romano Prodi je na slavnostni seji italijanskega parlamenta ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki je postavila temelje za Evropsko unijo, dejal, da je "nepredstavljivo, da bi na naslednjih evropskih volitvah glasovali, ne da bi pred tem vzpostavili jasno in funkcionalno institucionalno strukturo" EU. Evropska ustavna pogodba mora zato biti sprejeta pred letom 2009, torej naslednjimi volitvami v Evropski parlament, je dejal Prodi.

Barroso: Evropa potrebuje navdih še za naslednjih 50 let

Na slavnostni seji je sodeloval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je poudaril, da EU potrebuje vizijo, ki bo evropske državljane navdihovala še naslednjih 50 let. "Državljanom moramo razložiti, da je EU najboljši odgovor na izzive 21. stoletja, kot so globalizacija, trajnostni razvoj in konkurenčnost," je menil Barroso.

Predsednik Evropske komisije je tudi poudaril, da je naloga Evrope pospeševanje svobode in pravne države. "Vrednote in skupne interese Evrope moramo pospeševati tudi zunaj meja Evrope," je dodal. Tudi Barroso je pozval k rešitvi glede ustavne pogodbe EU. Potrebno je ponovno najti zagon, s katerim so ustanovne članice združene Evrope leta 1957 podpisale Rimsko pogodbo, je menil.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering pa je poudaril, da je EU na poti združevanja že zelo napredovala, kljub temu pa jo čaka še veliko dela. "Evropski parlament zahteva, da se vsebine evropskih pogodb uresničujejo z vseh vidikov," je pozval Poettering.

Svoboda, mir, demokracija in spoštovanje človekovih pravic so vrednote, ki se jih ne da vsiljevati, temveč se jih mora predlagati, pa je zbranim na slavnostni seji dejal predsednik konvencije o prihodnosti Evrope, ki je pripravila besedilo ustavne pogodbe EU, in nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Po njegovih besedah je Evropa tretji najpomembnejši akter na globalnem prizorišču, zato je krepitev politične povezanosti članic toliko bolj pomembna.

Na Kapitolskem griču v Rimu so 25. marca pred 50 leti predstavniki Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga podpisali Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije. 50. obletnico podpisa slovesno obeležujejo predsedniki parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta. Parlamentarci, med njimi tudi delegacija državnega zbora, razpravljajo o Evropi in njeni vlogi v svetu.

Praznovanje spremljajo prireditve v Rimu in Firencah

V okviru praznovanja obletnice so se parlamentarci že v četrtek zbrali v Firencah na seminarju z naslovom Kaj manjka Evropi ter razpravljali o načinih spodbujanja procesa evropskega združevanja.

Prireditev v Rimu in Firencah se iz Slovenije udeležujejo podpredsednik DZ Vasja Klavora (DeSUS), predsednik odbora za zadeve EU Anton Kokalj (NSi) ter predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek (SDS).

Z dvodnevnim plenarnim zasedanjem obletnico v Rimu slovesno obeležuje tudi Odbor regij, ki bo po napovedih sprejel politično izjavo Deklaracija mest in regij za Evropo, v kateri bo poudaril glavne teme in prednostne cilje javnih in krajevnih oziroma regionalnih organov ter pojasnil pot do njihove uresničitve. V Rimu bo danes potekal tudi kongres Evropske škofovske konference. V soboto pa se bo v italijanski prestolnici začel dvodnevni prvi vrh mladih.

Konec tedna bo ves Berlin v znamenju velikega slavja Evrope

Slovesni vrh v Berlinu se bo začel v soboto zvečer s koncertom Berlinskih filharmonikov, ki ga bo mogoče spremljati tudi po spletu. Orkester bo igral enajst skladb iz različnih držav in v različnih jezikih, med njimi tudi Beethovnovo Peto simfonijo. Tako naj bi bil koncert simbol kulturne raznolikosti Evrope.

Sicer pa bo v soboto ves Berlin v znamenju velikega slavja Evrope. Od šestih zvečer do dveh zjutraj bodo odprli vrata berlinski muzeji Staatliche Museen zu Berlin pod geslom "Noč lepote". Obiskovalci bodo lahko večplastno lepoto Evrope v različnih obdobjih odkrivali na otoku muzejev Museumsinsel in v Kulturforumu.

V Berlinu se konec tedna obetajo "nepredstavljive koalicije literature, glasbe in umetnosti", obljubljajo prireditelji slavja. Med njimi je tudi evropska noč več kot 30 berlinskih klubov, v katerih bodo do zgodnjih jutranjih ur goste zabavali didžeji in glasbene skupine iz vseh članic unije.

Nedeljsko jutro se bo nadaljevalo s svečanostjo ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe v Nemškem zgodovinskem muzeju, ki jo bo EU obeležila s sprejetjem berlinske izjave. Med slavnostnimi govorci ob podpisu bo tudi italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi.

Podpisu, ki bo potekal ob zvokih Ode radosti, himne EU, bo sledila skupinska fotografija predsednikov vlad in držav unije pred Brandenburškimi vrati. Vrh unije bo nato ob kosilu v hotelu De Rome na povabilo gostiteljice, nemške kanclerke Angele Merkel, razpravljal o vlogi Evrope v svetu.

V počastitev dogodka posebna izdaje kovanca za dva evra...

Ob tem se bodo na slavnostnem srečanju zbrali tudi finančni ministri unije, med njimi slovenski minister Andrej Bajuk, ki bodo predstavili posebno izdajo kovanca za dva evra, ki so ga članice območja evra prvič skupaj izdale v počastitev kakega dogodka.
Hkrati bo to prvi kovanec s skupnim motivom na obeh straneh, vendar z napisi v različnih uradnih jezikih EU. Na kovancu je upodobljena odprta knjiga - Rimska pogodba, v ozadju pa vzorec, ki krasi tla Kapitolskega trga v Rimu, kjer je bila 25. marca 1957 pogodba podpisana.

Podpisu bo sledilo slavje pred Brandenburškimi vrati, na katerem bodo med drugimi nastopili italijanska rokerica Gianna Nannini, berlinska skupina MIA in danski Outlandish. Koncerte bo povezoval pester program uličnih umetnikov iz vse Evrope.

Ob tej priložnosti se bo začela tudi informacijska karavana "Evropa je dopolnila 50 let", ki se bo v prihodnjih tednih ustavila v 52 nemških mestih. Radovedneži bodo lahko najrazličnejše informacije o EU iskali v 70 informacijskih postajah, ki jih bo obiskala tudi nemška kanclerka.

... in rojstnodnevna torta

Praznovanje okrogle obletnice EU seveda ne gre brez rojstnodnevne torte. Kakšna bo, prireditelji niso razkrili, so pa zatrdili, da bodo na berlinskih ulicah prodajali slaščice, pripravljene po tradicionalnih receptih iz vseh 27 članic unije.

Evropska komisija je sicer danes v Bruslju prav vse državljane pozvala, naj ta konec tedna odložijo običajne opravke in si vzamejo čas za praznovanje.

Papeža tudi povabili na praznovanje 50.obletnice Rimske pogodbe

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering je v Rimu papeža Benedikta XVI. povabil v Evropski parlament. Papež je Poetteringa sprejel na zasebni avdienci, govorila pa sta o ustavni pogodbi EU, prihodnosti Evrope in medkulturnem dialogu.
"Povabil sem ga in vesel bom, če bo prišel," je po srečanju novinarjem dejal Poettering. Ta se v Rimu mudi že od začetka tedna v luči praznovanja 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki predstavlja temelj današnje EU.

Povabilo Poetteringa pa ni edino povabilo papežu s strani institucij EU. V njegovem uradu imajo tudi povabila, ki so jih prejeli s strani Evropske komisije in Sveta. Evropski parlament je sicer že gostil svetega očeta. Predhodnik Benedikta XVI. papež Janez Pavel II. je poslance Evropskega parlamenta v Strasbourgu nagovoril leta 1988.

Protijedrski protesti ob Evropski komisiji

Ob pripravah na posebno neformalno srečanje v počastitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki velja za rojstni dan sodobne Evrope, se pred stavbo Evropske komisije odvijajo protijedrski protesti , ki so presenetili evropskega komisarja za energijo Andris Piebalgsa.

Proti EURATOMU

Protestniki za razveljavitev sporazuma Euratom Dva dni pred 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, ki vključuje tudi podpis "jedrske pogodbe" Euratom, so namreč nasprotniki jedrske energije zahtevali razveljavitev Euratoma. Piebalgs je dejansko dobil 27 darilnih škatlic podpisov proti Euratomu in jedrski energiji v Evropi. Piebalgs je dobil protijedrske škatlice s 630.000 podpisov posameznikov in več kot 750 podpisi organizacij iz vse Evrope. Ob predaji daril so protestniki mahali z evropskimi zastavami, na katerih so zvezdice zamenjali z opozorili pred jedrskim žarčenjem.

Za ustavitev gradnje jedrskih elektrarn

Protestniki od Evropske komisije zahtevajo ustavitev gradnje jedrskih elektrarn in spodbujanja jedrskih dejavnosti v Evropi, okrepljeno vlaganje v obnovljive vire energije in zaščito okolja ter razveljavitev Euratoma, ki finančno podpira razvoj jedrske energije.

Protestniki: Euratom se že 50 let ni spremenil

Pogodba o vzpostavitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo - Euratoma je bila podpisana 25. marca 1957 poleg pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki sta skupaj znani pod imenom Rimska pogodba. V nasprotju z drugimi temeljnimi dokumenti, ki so se spreminjali z unijo, se Euratom v 50 letih ni spremenil, opozarjajo protestniki. Odločitve o proračunu Euratoma se sprejemajo nedemokratično, saj ima v tem postopku Evropski parlament le posvetovalno vlogo, so posvarili predstavniki organizatorjev kampanje, predstavniki organizacij iz Bruslja ter Avstrije, Francije, Nizozemske in Finske.