Bruselj - Evropska unija bo letos praznovala 50. obletnico podpisa Rimske     pogodbe. Z njo je šest držav - Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg,     Belgija in Nizozemska - marca 1957 ustanovilo Evropsko gospodarsko     skupnost, predhodnico današnje Evropske unije. Osrednja slovesnost ob     obletnici bo 25. marca v Berlinu, kjer se bodo na neformalnem srečanju     zbrali voditelji sedemindvajseterice.
Rimska pogodba je v veljavo     stopila z letom 1958, hkrati z EGS pa pa je bila ustanovljena tudi     Evropska skupnost za jedrsko energijo oziroma Euratom.
Rimska     pogodba je sicer v veliki meri povzela pogodbo o Evropski skupnosti za     premog in jeklo iz leta 1952, vendar pa so bili njeni cilji mnogo širši in     velja za najpomembnejšo med evropskimi pogodbami.
Ključen     element ustanovne pogodbe EGS je ekonomska integracija, pri čemer so bili     njeni temeljni cilji vzpostavitev skupnega trga, prilagajanje in     usklajevanje gospodarskih politik držav članic, vzpodbujanje usklajenega     razvoja ekonomskih aktivnosti, odprava ovir pri trgovanju, vzpostavitev     skupne carinske tarife, zagotovitev nemotene konkurence, koordinacija     nacionalnih monetarnih in gospodarskih politik ter harmonizacija davčne in     socialne politike.
Cilji in določila Rimske pogodbe so bili v     prihodnjih desetletjih spremenjeni oziroma dopolnjeni s pogodbami iz     Maastrichta, Amsterdama in Nice.
EU, ki se je od leta 1957 s šestih     razširila na sedanjih 27 članic, bo petdesetletnico svoje ustanovne     pogodbe obeleževala skozi vse leto, osrednji dogodek pa bo neformalni vrh     25. marca, torej prav na dan podpisa Rimske pogodbe. Vrh bo potekal v ta     čas predsedujoči uniji, Nemčiji.    
	
            
                        
    
    
				
						   
			    
				
        
          
          
                        












