Tiskane izdaje
Pot iz Sredozemskega morja skozi Sueški prekop, Adenski zaliv in naprej proti Indijskemu oceanu - ali v obratni smeri - na leto prepluje okoli 20.000 ladij. Te čedalje pogosteje postajajo plen piratov, ki imajo oporišče v Somaliji, državi, ki že več kot desetletje nima osrednje vlade, sposobne nadzorovati celotno državno ozemlje. Te okoliščine so iz 3300 kilometrov dolge somalske obale naredile eno najnevarnejših območij na svetu.
Po včeraj objavljenem poročilu britanskega think tanka Chatham House so ladjarji letos piratom v Adenskem zalivu izplačali že 18 do 30 milijonov dolarjev. Povprečna odkupnina za zajeto ladjo znaša od 500.000 do dva milijono dolarjev. Letos so somalski pirati zajeli že več kot 30 ladij, tako da piratstvo postaja vse bolj cvetoč posel, v katerem se obračajo milijoni dolarjev. Za pred tednom zajeto ukrajinsko ladjo, na katere krovu je poleg drugega orožja tudi 33 tankov T-72, ugrabitelji zahtevajo odkupnino v znesku 20 milijonov dolarjev. Zaradi izplačevanja odkupnin se piratstvo širi in krepi kot razpirajoča se spirala: nove odkupnine piratom omogočajo nakup hitrejših čolnov, boljših radarskih sistemov in smrtonosnejšega orožja, vse to pa jim olajšuje zajetje tujih ladij. Po drugi strani pa se tako povečuje tudi območje, na katerem utegnejo trgovske ladje postati njihov plen.
Londonski inštitut Chatham House ugotavlja, da piratstvo ob somalski obali že odvrača ladjarje od te najkrajše morske poti med Evropo in Azijo. Mnogi ladjarji razmišljajo, da bi se Adenskemu zalivu izognili z obplutjem Rta dobre nade, toda »dodatni tedni potovanja in dodatna poraba goriva bi občutno podražili blago, ki ga prevažajo. V času, ko je glavna skrb cena nafte, kaže vse, kar prispeva k nadaljnji rasti cen, obravnavati skrajno resno,« dodaja Chatham House.
Zajetje ukrajinske ladje, natovorjene z orožjem, je oči svetovne javnosti od pretežno gospodarskih preusmerilo k varnostnim vidikom sodobnega piratstva. Geoff Morrell, tiskovni predstavnik Pentagona, je tako ta teden ugotavljal, da je piratstvo čedalje hujša varnostna grožnja, in hkrati poudaril, da ZDA ne podpirajo široko uveljavljene prakse izplačevanja odkupnin piratom v zameno za izpustitev ladje: »Nasprotujemo izplačilom teroristom, nasprotujemo izplačilom piratom,« je bil odrezav.
Po besedah francoskega obrambnega ministra Hervéja Morina je svoje sodelovanje v protipiratski operaciji v vodah ob somalski obali potrdilo že devet evropskih držav, in sicer Belgija, Ciper, Francija, Nemčija, Litva, Nizozemska, Španija, Švedska in Velika Britanija. Francija kot predsedujoča EU je predlagala, da bi bil sedež poveljstva misije v Veliki Britaniji, EU pa si bo hkrati prizadevala, da bi k sodelovanju pritegnila tudi Nato in predvsem ameriško vojaško ladjevje.
V prihodnje bodo smele v somalskih vodah patruljirati tudi ruske vojaške ladje, ki bodo po besedah somalskega veleposlanika v Moskvi, Mohameda Handuleja, uživale »poseben status«, saj bodo njihove posadke smele ukrepati proti piratom ne samo na morju, ampak tudi na kopnem. Na pot proti somalskim vodam je že pred dnevi odplula ruska fregata, saj so med dvajsetčlansko posadko ugrabljene ukrajinske ladje tudi trije ruski državljani. Medtem so kenijske oblasti aretirale Andrewa Mwangura, ker je o orožji, ki je natovorjeno na omenjeni ukrajinski ladji, dejal, da ni namenjeno Keniji (kakor trdijo kenijske in ukrajinske oblasti), ampak na jug nemirnega Sudana, kakor trdijo tudi ZDA. Mwangura je kenijska policija priprla zaradi širjenja »alarmantnih« vesti.
Iz petkove tiskane izdaje Dela!
