Tiskane izdaje
Bruselj − Strožji, tudi gospodarski ukrepi EU proti Rusiji na diplomatskem odru dobivajo čedalje bolj oprijemljivo podobo in sledijo ameriškemu zgledu. Članice so pripravile seznam 18 ruskih organizacij in podjetij, ki ne bodo več smela poslovati v Uniji. Tarča sankcij (zamrznitev premoženj in prepoved vstopa v EU) je tudi 15 posameznikov, povezanih z aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Konkretna imena bodo znana z objavo v uradnem listu EU.
Poleg tega so visoki diplomati članic so dobili na mizo tajni sveženj predlogov širših gospodarskih sankcij, ki ga je pripravila evropska komisija. Ukrepi bi − v primeru njihovega sprejetja − omejili dostop ruskih podjetij do kapitalskih trgov, ustavili prodajo orožja, prekinili preskrbo Rusije z občutljivo tehnologijo, tudi na energetskem področju ... To bi pomenilo, da Rusija, ki ustvari dve tretjini izvoza s prodajo plina in nafte, ne bi mogla dobiti sodobne tehnologije za črpanje plina pod morjem, ki jo lahko kupi le na Zahodu. Enako velja za tehnologijo za gradnjo Južnega toka.
Posebno poglavje je prepoved prodaje orožja, saj se Francija noče odpovedati dobavi dveh vojaških ladij mistral za transport helikopterjev Rusiji. Negotovo je, ali bi embargo veljal le za prihodnje kupčije ali tudi za projekte, ki še potekajo. Pogodba o mistralih je, denimo, z leta 2011, prvo ladjo naj bi Rusiji izročil že jeseni, Na finančnem področju bi Unija v prvi fazi ruskim bankam in podjetjem v državni lasti onemogočila financiranje na evropskem trgu. To bi Rusiji otežilo (podražilo) dostop do finančnih virov.
Vse gospodarske ukrepe, ki bi prizadeli celotne panoge (tako imenovana tretja faza sankcij) bi po dosedanjih tolmačenjih morali potrditi voditelji članic na posebnem vrhu EU. Kdaj (in ali sploh) bi lahko odločali, po navedbah diplomatskih virov še ni znano. Nasprotujoči si interesi članic, ki bi od širših ukrepov lahko imele opazne stroške, bi lahko povzročili, da Unija ne bo dosegla soglasja o njih. Četudi Nemčija sodi med države, ki so bile doslej zadržane glede gospodarskih sankcij, kanclerka Angela Merkel po novem zagovarja njihovo čimprejšnjo uvedbo.
Razlogi za tak premik so: Moskva ne kaže interesa za razjasnitev okoliščine zrušitve letala MH17, njeno vplivanje na separatiste v vzhodni Ukrajini je nezadostno, dotok orožja čez rusko mejo v Ukrajino ni ustavljen. Poleg tega v Berlinu ocenjujejo, da je Moskva veliko obljubljala, a njenim besedam niso sledila dejanja, ki bi spodbudila umirjanje razmer. Zaradi zaostritve razmer in ravnanje Moskve tudi predstavniki nemškega gospodarstva, denimo združenje podjetij, ki delujejo na vzhodu, opozarjajo, da bi bili ukrepi boleči, a so pripravljeni plačati ceno.
Če bi bili širši gospodarski ukrepi sprejeti, bi v primeru zaostrovanja odnosov z Moskvo imeli negativni učinek na gospodarstvo Unije, ki je sredi krhkega okrevanja. Po drugi strani bi Rusija, ki je že tako na robu recesije, veliko bolj občutila posledice svojega ravnanja. Zgolj govorjenje o sankcijah je udarec za Rusijo, saj kapital pospešeno beži iz nje. Zaostrovanje ukrajinske krize postaja čedalje večja nevarnost za svetovno gospodarstvo. Geopolitična tveganja bi po oceni IMF lahko povzročila znatno znižanje cen energije.
