Evropske volitve kot opomin vladam

Volivci so v številnih članicah Evropske unije volitve v evropski parlament izkoristili predvsem za to, da so izstavili račun vladam in vladajočim koalicijam. Na Nizozemskem, v Grčiji, Bolgariji in na Malti so vladajoče stranke po prvih volilnih izzidih doživele precejšen poraz. Tudi na Irskem je stranka premiera Briana Cowena izgubila status najmočnejše politična sila v državi. V Španiji je s tesno zmago nad vladajočimi socialisti slavila opozicijska ljudska stranka.

Nasprotno je na Slovaškem je vladajoča socialdemokratska stranka ministrskega predsednika Roberta Fica zbrala 30 odstotkov, kar je še enkrat toliko kot najmočnejša opozicijska stranka, na Cipru pa so po prvih poročilih triumfirale stranke, ki se zavzemajo za ponovno združitev razdeljenega otoka. Opozicija je slavila tudi na Madžarskem. Na Češkem, kjer so volili že v petek in soboto, so glasove začeli preštevati šele v nedeljo ob desetih zvečer, vzporednih volitev pa ni bilo.

Nemčija: Zmaga konservativnega tabora

Berlin - Čeprav so dobili za šest odstotnih točk manj glasov kakor pred petimi leti, je konservativni tabor prepričljivo zmagal na evropskih volitvah v Nemčiji. Po rezultatih vzporednih volitev, ki jih je izpeljala televizijska postaja ZDF, so krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel skupaj s sestrsko stranko iz Bavarske (CSU) osvojili 38,2 odstotka glasov. Drugouvrščeni socialdemokrati (SPD) so z 21,3 odstotka glasov ponovili razmeroma slab rezultat izpred petih letih.

Ker so konservativci dobili več glasov kakor na zadnjih zveznih volitvah leta 2005 (35 odstotkov), je bil generalni sekretar CDU Ronald Pofalla navdušen. »To je znamenje zaupanja ljudi nam in Angeli Merkel.« Predsednik SPD Franz Müntefering pa je dejal, da so razočarani, saj so dobili manj glasov, kakor so pričakovali. Na drugi strani je opozoril, da drugače kakor konservativci niso znatno zmanjšali svojega deleža, iz razpleta evropskih volitev pa da ne bi smeli - tudi zaradi nizke udeležbe - sklepati, kaj se bo zgodilo jeseni na zveznih parlamentarnih volitvah.

Kljub temu je težko prikriti neuspeh SPD, saj so evropske volitve leta 2004 potekale v ozračju, nenaklonjenem socialdemokratskemu kanclerju Gerhardu Schröderju.

Francija_ Zmaga Sarkozyja

Pariz - V Franciji, kjer je bila udeležba na včerajšnjih evropskih volitvah več kot 40-odstotna, so izbrali 72 poslancev iz osmih volilnih okrožij. Zmage se prvih neuradnih izidih lahko veselijo v vladajoči Zvezi za ljudsko gibanje skupaj z Novo sredino (UMP-NC), saj je zanje glasovalo 28 odstotkov volivcev. Na pričakovano drugo mesto, a s krepko slabšim rezultatom, so se uvrstili socialisti Martine Aubry (z nič kaj spodbudnimi 16,8 odstotka).

Zadovoljni so lahko tudi v stranki Europe Ecologie (16,2 odstotka), ki je, presenetljivo, na četrto mesto izpodrinila Demokratsko gibanje (MoDem) Françoisa Bayrouja (dobrih osem odstotkov). Leva fronta (6,3 odstotka) je za malenkost zaostala za Nacionalno fronto (FN) skrajnega francoskega desničarja Jean-Marie Le Pena (6,5 odstotka) prehitela pa je Novo antikapitalistično stranko (NAP, 4,8 odstotka).

Dan obračuna za Browna

London - Projekcije izidov britanskih volitev v evropski parlament kažejo na porazno podobo, ki so si jo v zadnjih mesecih in tednih med državljani ustvarili laburisti. Kakor kaže, laburiste podira skromnih 17 odstotkov volilnih upravičencev, torej še manj kot pred petimi leti, ko je bil delež 22,5-odstoten. Kakor kažejo raziskave, se bodo lahko veselili konservativci Davida Camerona (29-odstotna podpora) in predvsem liberalni demokrati Nicka Clegga (20 odstotkov). Na četrtem mestu naj bi se znašli zeleni (11 odstotkov), na petem Neodvisna stranka Združenega kraljestva, ki si prizadeva za izstop Britanije iz EU (10 odstotkov), medtem ko naj bi se v Britanski nacionalni stranki morali zadovoljiti s petimi odstotki glasov.

Na precej evroskeptičnem Otoku so volitve - Britanci so 72 evroposlancev iz 12 volilnih okrožij izbirali že v četrtek - potekale v lokalnem duhu, v luči škandala z izplačili poslanskih stroškov in v znamenju političnega opotekanja laburistične vlade Gordona Browna. Rezultati tako lokalnih, ki so jih prav tako pripravili v četrtek, kakor evropskih volitev nakazujejo, da je po dvanajstih letih na Otoku morda res čas za drugačno politiko.

Italija: Berlusconi še enkrat slavil

Rim - Italijani so začeli izbirati evropske poslance že v soboto popoldne, pa vendar jih je morala vsa Evropa čakati nekaj ur, da so končali zadnji, šele sinoči ob dvaindvajsetih. Volilna udeležba je bila pet odstotkov manjša kot pred štirimi leti, ob devetnajstih 53-odstotna. Izide bodo objavili šele danes, tudi na vzporedne rezultate pa so morali državljani čakati pozno v noč. Napovedi, ki so jih pripravile agencije za raziskavo javnega mnenja, so predstavile prve številke, ki kažejo, da je Silvio Berlusconi s svojim Ljudstvom svobode dobil med 39 in 43 odstotki glasov, opozicijska Demokratska stranka pa med 27 in 31 odstotki.

Spopad je bil namenjen domačim temam, tudi med njimi pa so prevladovali škandali in škandalčki, nekateri tudi zelo banalni, v katere je bil tako ali drugače vpleten predsednik vlade Silvio Berlusconi. V ozadju teh pa so se sicer dogajale čisto resne volitve, ki utegnejo v prihodnje usodno vlivati na politične razmere. Italijanska levica je imela včeraj verjetno svojo zadnjo priliko za vrnitev na politični oder, odkoder jo je odpihnilo ob lanskih parlamentarnih volitvah. Izidov manjših strank v prvih napovedih rezultatov sinoči sploh niso omenili, prav lahko pa se zgodi, da tudi tokrat vsi komunisti skupaj ne bodo presegli štiriodstotnega praga in jih bo kmalu pokril prah pozabe.

Avstrija: Ljudska stranka in evroskeptiki

Dunaj - Volitve za evropski parlament so tudi v Avstriji mnogi izkoristili za obračun z domačo politiko in najhujšo volilno klofuto je pri tem dobila socialdemokratska stranka kanclerja Wernerja Faymanna. SPÖ, ki je še leta 2004 z majhno večino slavila pred ljudsko stranko (ÖVP), je zdaj po prvih še prvih rezultatih dobila le 23,8 odstotka vseh glasov, ljudska koalicijska partnerica pa kar 29,7 odstotkov, to je sicer manj od prejšnjih skoraj 33 odstotkov.

Evroskeptike, ki so v Avstriji močna politična sila, tokrat vodi evroparlamentarec Hans-Peter Martin, ki je po prvih rezultatih dobil skoraj osemnajst odstotkov glasov. Svobodnjaška stranka (FPÖ) mu sledi s 13,1 odstotka, zeleni naj bi dosegli 9,5 odstotka, Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) po teh izračunih ni doseglo petodstotnega praga. Avstrijski sindrom, pripisovanje vsega dobrega domači politiki in vsega slabega evropski, je tokrat dobil še eno potrditev. Volilna udeležba je z nekaj več kot 42 odstotki ostala približno ista.

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela