Evropski komisar za najhujše stiske sveta

Bruselj – »Morda najbolj plemenito poslanstvo EU pri pomoči ljudem,« je resor, ki je predviden zanj v novi evropski komisiji, opisal slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič.

Resor kriznega upravljanja vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito. Zadnjih pet let je bil na enakem položaju Hristos Stilianides. Okrepljen bo z vzpostavitvijo evropskega koordinatorja za krizne razmere. V pristojnosti slovenskega komisarja bo ukvarjanje z naravnimi nesrečami, kot so poplave, suše, potresi. Osrednji del nalog bo povezan s stiskami zunaj EU. V prihodnjem sedemletnem proračunu EU je predvideno zvišanje za humanitarno pomoč za več kot 50 odstotkov, na 11 milijard evrov.

Krizno upravljanje ni med šestimi resorji, ki jih je Lenarčič julija naštel kot zanimive. »Želja je toliko, kot je držav članic. Vsem željam ni mogoče ustreči,« je povedal po objavi razreza komisarskih funkcij v ekipi predsednice Ursule von der Leyen. V njeni ekipi je bilo pri razdelitvi funkcij kar nekaj presenečenj. Najvplivnejše gospodarske funkcije so si razdelili komisarji iz največjih držav. Francozinja Sylvie Goulard bo pristojna za notranji trg, vesolje in industrijo. Italijan Paolo Gentiloni bo pristojen za širok portfelj, imenovan gospodarstvo.
 

Geopolitični in zeleni, a tudi z nenavadnimi funkcijami

»Geopolitična in zavezana trajnostnim politikam,« je Ursula von der Leyen opisala eno od glavnih linij delovanja nove evropske komisije pod njem vodstvom.





Tudi delo komisarja Janeza Lenarčiča bo imelo pomembno vlogo v mednarodnem kontekstu. Pristojen bo za hitro odzivanje na krize v EU in pomoč v svetu. »Več ljudi v več državah po svetu letos potrebuje več človekoljubne pomoči,« je von der Leynova poudarila v pismu, ki ga je pripravila za Lenarčiča glede njegove misije. Slovenski komisarski kandidat med novimi grožnjami, ki zahtevajo odzivanje, vidi tudi posledice podnebnih sprememb in v času hitre digitalizacije družbe tudi kibernetski kriminal, »ki lahko povzroči krizne situacije, če onesposobi ključno, vitalno infrastrukturo«.

Vsi komisarski kandidat bodo morali opraviti zaslišanje pred pristojnim odborom. Pred petimi leti je Ciprčana Hristosa Stilianidesa, ki je do zdaj opravljal enako funkcijo, zaslišal odbor za razvoj. Lenarčič se je po objavi razreza komisarskih funkcij in pogovoru z bruseljskimi dopisniki slovenskih medijev že odpravil na prve sestanke na pristojni generalni direktorat za civilno zaščito in humanitarno pomoč (ECHO), ki je v evropski komisiji nekakšno ministrstvo. Glede na Lenarčičeve kvalifikacije in izkušnje ni pričakovati težav na zaslišanju pred evropskimi poslanci čez tri tedne.

Kandidatov, pri katerih bi lahko nastale težave, je kar nekaj. Madžar László Trócsányi, ki je pod premierom Viktorjem Orbánom vodil pravosodno reformo, je predviden za vodenje resorja širitev in sosedstvo. Težko si je predstavljati, kako bo politik s takšnim »pedigrejem« lahko na Balkanu in v vzhodnem sosedstvu verodostojno opozarjal na nujnost spoštovanja vladavine prava. Tudi poljskemu konservativnemu (ECR) kandidatu Januszu Wojciechowskemu (kmetijstvo) in romunski socialistki Rovani Plumb (promet) lahko spodrsne na parlamentarnem parketu.


 

»Svet potrebuje več Evrope«

Von der Leynova je morala – da je izpolnila želje političnih skupin – kar kreativno zasnovati podpredsedniško strukturo. Danski liberalki Margrethe Vestager (digitalna Evropa) in nizozemskemu socialdemokratu Fransu Timmermansu se je kot tretji izvršni podpredsednik za »gospodarstvo, ki služi ljudem«, pridružil predstavnik vzhoda – Latvijec Valdis Dombrovskis iz EPP. Povedno je, da bo Vestagerjeva, ki se je v zadnjih letih uveljavila v bitki s spletnimi orjaki, kot sta Google in Facebook, obdržala položaj komisarke za konkurenčnost, ki ga je imela že pod Jean-Claudom Junckerjem.

Za pravosodje bo pristojen belgijski liberalec Didier Reynders. Za njegovo liberalno kolegico iz Češke Věro Jourovo je predviden podpredsedniški položaj z nazivom vrednote in preglednost. Čehinja bo koordinirala delo na področju spoštovanja vladavine prava. Glede tega sta Madžarska in Poljska že pod drobnogledom. V misiji komisarja za proračun Avstrijca Johannesa Hahna je zapisano, da bo moral zagotoviti, da bo vladavina prava sestavni del prihodnjega proračuna EU. Finančna pipa se bo za kršiteljice vladavine prava morda začela zapirati.

V ekipi von der Leynove bo Hrvatica Dubravka Šuica podpredsednica z delovnim področjem demokracija in demografija. Slovak Maroš Šefčovič se bo kot podpredsednik ukvarjal z medinstitucionalnimi odnosi in predvidevanjem. Podpredsedniško področje Grka Margaritisa Šinasa bo zaščita našega evropskega načina življenja (to predvideva predvsem ukvarjanje z migracijami). Nihče od njih, in tudi Jourová ne, za sabo ne bo imel svojega generalnega direktorata. Peti podpredsednik je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Španec Josep Borrell.



Ena od bolj simboličnih zadev je predlog, da bi komisar za trgovino postal Irec Phil Hogan. To pomeni, da bo – če bo sledil brexit – pristojen za pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih EU z Združenim kraljestvom. Von der Leynova je pred bruseljskimi časnikarji skoraj dve uri predstavljala svojo ekipo. Ena od njenih misli je bila: »Svet potrebuje več Evrope.« Od svojih komisarjev pričakuje, da bodo delali predvsem v interesu EU (in ne v interesu članic, iz katerih prihajajo). Nova evropska komisija bo mandat začela 1. novembra.