Tiskane izdaje
Strasbourg - Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu podprl direktivo o storitvah, ki bo odpravila ovire in omogočila čezmejno konkurenco na tem področju. Sprejem direktive, ki jo mora v postopku soodločanja potrditi še Svet EU, so v Strasbourgu pozdravili predstavniki političnih skupin v parlamentu, Evropske komisije in Sveta EU ter poslanci iz Slovenije. Z odločitvijo parlamenta pa so zadovoljni tudi v Sloveniji.
Direktiva krepi podjetništvo in spodbuja gospodarsko rast
Direktiva je ključnega pomena za krepitev podjetništva ter spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v EU, je poudaril evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy. Direktiva bo odpravila ovire ponudnikom pri opravljanju storitev v drugi državi članici ter s tem omogočila dodano vrednost na notranjem trgu EU, je poudaril.
Potrditev predloga direktive decembra le še formalnost
Podporo predlogu direktive, iz katerega je bilo po težko doseženem kompromisu črtano sporno načelo države izvora, je v razpravi podprla večina političnih skupin, med njimi tri največje, Evropska ljudska stranka (EPP), Stranka evropskih socialistov (PES) ter skupina evropskih liberalcev (ALDE). Evropski poslanci pa so v drugem branju zavrnili tudi vsa dopolnila, ki bi posegla v kompromisno besedilo, kar pomeni, da je dokončna potrditev predloga direktive na Svetu EU, predvidoma decembra, le še formalnost.
Poenostavitev administrativnih postopkov
Direktiva bo poenostavila administrativne postopke v državah članicah ter odstranila ovire pri zagotavljanju storitev na notranjem trgu EU. Vsebuje 42 ukrepov za zmanjšanje administrativnih ovir in 65 ukrepov za izboljšanje postopkov. Danes potrjeno kompromisno besedilo se močno razlikuje od prvotnega predloga, ki ga je leta 2004 predložila še nekdanja Evropska komisija in ki naj bi omogočil domala polno liberalizacijo storitev v EU.
Dogovor oziroma kompromis je bil namreč mogoč šele, ko je bilo letos pomladi iz direktive črtano načelo države izvora, ki bi podjetjem omogočilo izvajanje storitev v drugi članici, vendar v skladu z delovno zakonodajo svoje države. Temu načelu so poleg Evropskega parlamenta odločno nasprotovale tudi nekatere stare članice na čelu z Nemčijo in Francijo, ki so se bale rušenja socialnega modela in navala cenejših storitev iz novih članic.
Doseženi kompromis razširja krog izjem, za katerega prost pretok storitev ne bo veljal, ter navaja pogoje, pod katerimi članice lahko posameznim podjetjem preprečijo vstop na nacionalni trg.
Vendar pa je nedotaknjen ostal skupni cilj, to je izgradnja skupnega trga na področju storitev, je v imenu predsedstva EU v parlamentu danes poudaril finski minister za trgovino in industrijo Maari Pekkarinen. "Direktiva ni konec poti, temveč mejnik na poti pri izgradnji notranjega trga EU na področju storitev," je dejal.
Direktiva ne zajema nekaterih negospodarskih storitev
Direktiva o storitvah bo veljala za poslovne storitve, pravno in davčno svetovanje, nepremičninsko dejavnost, gradbeništvo, distribucijo izdelkov, organizacijo sejmov, izposojo vozil in potovalne agencije. Iz direktive pa bodo izključene vse negospodarske storitve javnega pomena, kot so socialne storitve, zdravstvene storitve, igre na srečo, javni promet, vključno s pristaniškimi storitvami, avdiovizualne storitve, posredovanje za začasno delo in varnostne storitve.
Direktivo so pozdravili tudi v Sloveniji
Sprejem direktive so v Strasbourgu pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Njena uveljavitev bo slovenskim podjetjem omogočila enostavnejši vstop na zelo velik trg storitev, je dejal Mihael Brejc (EPP/SDS) in dodal, da bo to omogočilo še hitrejši gospodarski razvoj Slovenije. Po oceni Ljudmile Novak (EPP/NSi) bo direktiva pripomogla k zmanjšanju administrativnih ovir, ki niso v skladu z načeli notranjega trga EU. Direktiva ohranja kvaliteto storitev in ščiti evropski socialni model, poudarja Borut Pahor (PES/SD), Jelko Kacin pa meni, da je direktiva "pomemben košček v mozaiku izgradnje notranjega trga" EU.
Zeleno luč direktivi v Evropskem parlamentu so pozdravili tudi v Ljubljani. Sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Logar je poudaril, da je danes potrjeno kompromisno besedilo največ, o čemer so se lahko poleti sporazumele članice EU. Logar je izpostavil pomen t. i. screeninga oz. pregleda zakonodaje držav članic na področju storitev, katerega cilj je identificirati morebitne ovire prostemu pretoku storitev. V skladu z direktivo bo tako vsaka država obvezana Evropski komisiji podati poročilo o regulaciji storitvenega sektorja, kar bo po Logarjevem mnenju samo po sebi ustvarilo pritisk za svobodnejši pretok storitev.
Generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Viljem Pšeničny je odločitev parlamenta označil kot "korak k bolj konkurenčni Evropi."Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je ocenil, da je direktiva "pomembna pridobitev za Slovenijo, kljub temu pa bo potreben ob njeni uveljavitvi kanček realizma in previdnosti". Ob tem je opozoril, da direktiva prinaša sprostitev trga storitev v EU, kar pa prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Po potrditvi v Evropskem parlamentu bo direktivo o storitvah, ki v EU predstavljajo 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), dokončno potrdil Svet EU, predvidoma v začetku decembra, države članice pa bodo imele tri leta časa, da jo prenesejo v svojo zakonodajo. Direktiva naj bi se tako začela izvajati predvidoma decembra 2009 oziroma v začetku leta 2010.
