Evropski poslanci: Nasilje v Libiji 
je treba čim prej ustaviti

Bruselj – V skupni resoluciji, ki bo izglasovana z veliko večino, saj jo je podprlo kar šest (od osmih) političnih skupin, evropski parlament poziva visoko predstavnico Catherine Ashton in članice Unije, naj bodo pripravljene na odločitev varnostnega sveta OZN o nadaljnjih ukrepih proti Libiji, tudi na morebitno razglasitev prepovedi preletov libijskega zračnega prostora, da bi režimu polkovnika Gadafija preprečili napade na civilno prebivalstvo. Dokument hkrati poudarja, da morajo biti vsi nadaljnji ukrepi Unije in držav članic v skladu z mandatom OZN.

Kompromisno besedilo resolucije postavlja na najnižji skupni imenovalec politična stališča poslanskih klubov do ta hip najbolj žgoče politične krize v soseščini Unije. »Lahko izbiramo med čustvi, ki narekujejo, da ne zavržemo nobene opcije, niti vojaške, in tveganjem, da sprejmemo napačno odločitev,« je med burno debato v strasbourškem avditoriju poudaril vodja socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz. Načeloma ni nasprotoval prepovedi preletov, opozoril pa je, da tak sklep predvideva uničenje Gadafijevega letalstva, za to pa je potrebna odločitev varnostnega sveta, ki mora vključevati Arabsko ligo in Afriško unijo. Tudi govorec evropske ljudske stranke (EPP) Ignacio Salafranca, ki je zatrdil, da Unija ne more biti neobčutljiva ob pokolih v Libiji, temveč je treba brez omahovanja ukrepati, je vztrajal pri nujni odločitvi VS OZN.

Za baronico Ashtonovo je »bistvenega pomena ustaviti nasilje«, takšno pa je tudi stališče najvišjega organa OZN, ki je zahteval kaznovanje odgovornih za napade na prebivalstvo. Pri tem je visoka predstavnica posebej poudarila dogovor, ki so ga v New Yorku dosegli prav na pobudo Evrope, naj se s humanitarno dramo ukvarja tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je medtem že začel predhodno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih. Unija, ki je za človekoljubno pomoč že namenila 30 milijonov evrov, »mora ostati na čelu mednarodnih prizadevanj za obnovo miru in stabilnosti v Libiji«.

Pobuda za priznanje 
začasne oblasti zavrnjena

»Gadafi ne sme zmagati, to bi bil konec demokracije v vsej regiji, nagrada za diktatorje,« je zagrmel Daniel Cohn-Bendit iz poslanske skupine zelenih, ki je od Ashtonove najodločneje zahteval priznanje začasnih libijskih oblasti pod vodstvom nekdanjega pravosodnega ministra Mustafe Abdel Džalila kot »edine sile, ki lahko pripelje demokracijo v Libijo«. Toda, podobno kot pri predlogih o prizemljitvi libijskega letalstva s prepovedjo preletov, je tudi ob priznanju prehodnih organov oblasti prevladalo realpolitično razmišljanje. Ashtonova je zavrnila pobudo za priznanje libijskega začasnega sveta (ITNC) kot edine zakonite oblasti v državi, čeprav jo je vodja liberalcev in demokratov (ALDE) Guy Verhofstadt opozoril, da mora predloge parlamenta posredovati najvišjim državnikom Unije, ki se sestanejo jutri na izrednem vrhu Unije, saj je treba »čim prej preprečiti, da Gadafijeva oblast ubija ljudi«.

Cohn-Bendit je Ashtonovo celo rotil, naj »resno jemlje svojo vlogo«, sicer bo prišlo do »hude krize med vami in evropskim parlamentom«, a se Britanka kljub burni razpravi ni uklonila. Namesto jasne zahteve po evropskem priznanju legitimnosti oblasti libijskih upornikov, je v kompromisnem besedilu resolucije zapisan zgolj poziv Uniji k navezavi odnosov z ITNC, da bi tako »spodbudili prehod v demokracijo«.

Dan pred vrhom Unije bodo o razmerah v Libiji, prav tako na izrednem srečanju, razpravljali zunanji ministri skupnosti. Visoka predstavnica je srečanje ob delovnem kosilu sklicala, da bi dobila napotke zunanjih ministrov, ki se že od decembra 2009, ko je začela veljati lizbonska pogodba, ne udeležujejo več zasedanj evropskega sveta, temveč jih šefi držav ali vlad komaj enkrat letno povabijo k omizju. Takoj po posvetu, na katerem se bodo zunanji ministri osredotočili na razmere v Libiji (evakuacija pripadnikov tretjih držav, reševanje humanitarnih problemov in politično-vojaške razmere), Tuniziji in Egiptu ter – slednjič – drugih državah, kamor se je razširil plamen protivladnih demonstracij (Bahrein, Jemen, Oman), se bo Ashtonova podala v bruseljsko predmestje Evère, kjer obrambni ministri severnoatlantskega zavezništva proučujejo različne možnosti odziva na libijsko krizo.