Tiskane izdaje
Strasbourg - Evropski poslanci večinoma ne verjamejo, da bodo ukrepi, ki so jih 1. in 2. marca na vrhu EU v Bruslju sprejeli voditelji držav članic, uspešni, je pokazala dopoldanska razprava v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Poslanci so bili kritični tudi do izjav, da je bil vrh prelomnica v krizi v EU, in so opozarjali, da najhujše še ni mimo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Da je Evropa v gospodarski in finančni krizi na vrhu dosegla prelomnico, po kateri se bodo razmere v Uniji izboljšale, sta v razpravi v Strasbourgu poudarila predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Oba sta tudi izpostavila, da krize sicer še ni konec in da bo prizadevanja treba nadaljevati. Barroso je ob tem ponovil, da za obvladanje krize niso potrebni le kratkoročni ukrepi, temveč je nujno zagotoviti trajnostno rast.
Poslanci so se strinjali, da krize v uniji še ni konec, jih je pa velika večina menila, da še ni dosegla prelomnice. Vodja skupine liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je dejal, da je trenutno olajšanje v Evropi, ki daje vtis, da je najhujše že za nami, posledica »tiskanja novih evrov«, kar pa po njegovem ni strukturna rešitev krize. Po njegovem Evropa potrebuje sklad za odkup dolgov držav članic. »To je pravi požarni zid,« je prepričan Verhofstadt.
Več poslancev je izpostavilo nujnost trajnostne rasti, vzpostavljanja novih delovnih mest in investicij. Pri reševanju krize pa po mnenju mnogih ne bi smeli pozabiti tudi na mlade. Predsednik socialistov in demokratov (S&D) Hannes Swoboda je dejal, da bi morala Evropa poskrbeti za mlade in jim dati službe in socialno varnost. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) pa je poudarila, da je nujno opogumiti, izobraziti in usposobiti mlade za prevzemanje tveganj, vezanih na podjetništvo in samozaposlovanje, piše STA.
Številni parlamentarci so tudi opozorili, da vprašanje Grčije še ni rešeno in da dosedanji ukrepi glede dolžniške krize v tej državi večinoma niso primerni in na dolgi rok ne bodo uspešni. »Narobe je, da podpiramo slab projekt pomoči Grčiji. S tem bomo Grčijo križali in ko bo enkrat potonila Grčija, ji bomo sledili vsi,« je med drugim poudaril Britanec Nigel Farage iz skrajno desno usmerjene skupine Evropa svobode in demokracije (EFD).
Kritike so letele tudi na fiskalni pakt, ki so ga na vrhu podpisali voditelji 25 članic EU in naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino ter pomagal preprečiti krize v prihodnje. Martin Callanan je v imenu skupine konservativcev (ECR) opozoril, da se nekatere države tega pakta ne bodo spoštovale. »Fiskalni pakt so podpisale skoraj vse države, a še preden se je črnilo posušilo do konca, sta Španija in Nizozemska že rekli, da ga ne bosta v celoti spoštovali,« je dejal.
Temelj fiskalnega pakta je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Vendar pa ta ukrep po mnenju nekaterih ne bo zadostoval. »Sprejeti bi morali trojno zlato pravilo - poleg finančnega se socialno in okoljsko,« je tako menil sopredsednik Zelenih Daniel Cohn Bendit.
Med redkimi zaključki vrha, ki so med poslanci poželi pohvale, je odločitev, da se Srbiji dodeli status kandidatke za članstvo v EU. To je pozdravil tudi Jelko Kacin (Alde/LDS), ki je meni, da gre za korak naprej za Srbijo in regijo ter opozorilo Makedoniji.
Več poslancev je bilo v današnji razpravi kritičnih tudi do francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je v kampanji pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v nedeljo omenil možnosti izstopa Francije iz schengenskega območja.
Swoboda je dejal, da ga je izjava šokirala in je pozval Sarkozyja, naj se v predvolilni kampanji ne poslužuje nacionalizma in populizma. »Kolegi, bomo morali vedno, ko pridemo v Strasbourg, kazati potne liste?« je še vprašal. »Sprašujem se, kdo je kandidat skrajne desnice na francoskih predsedniških volitvah, Marine Le Pen ali Nicolas Sarkozy,« pa je bil oster Verhofstadt, še piše STA.
