Ewald von Kleist: Nekega dne se bo pojavil nov Hitler

Kot še vedno zanimiv sogovornik je Ewald von Kleist za Spiegel Online spregovoril o nekaterih aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o svoji zaskrbljenosti zaradi odprave vojaškega nabora, obudil pa je tudi spomine na spodleteli udar proti Hitlerju. Nabor je bil dolga desetletja jamstvo, da se nemške oborožene sile ne bi več smele spremeniti v nekakšno državo v državi, zdaj pa je nabor tako rekoč že odpravljen.

Von Kleist se s to novostjo očitno ne strinja, temveč v pogovoru poudarja, da bi morale biti oborožene sile tako organizirane, da bi lahko dosegle svoj namen. Med hladno vojno je bilo pač tako, da so bile tedanje velike armade namenjene predvsem zavračanju morebitnega udarca z Vzhoda, medtem ko je zdaj drugače. Sedanje vojne ne bi več vključevale toliko artilerije, tankov in vseh drugih, zdaj že precej zastarelih orožij. Tej realnosti pa se bo morala seveda prilagoditi tudi vojska. Kaj pa notranja značilnost nove vojske brez naborniškega sistema, saj se mnogi bojijo, da se bo spremenil? General meni, da je tudi to mogoče, a to je pač treba sprejeti. »Ne verjamem pa, da lahko Bundeswehr pomeni grožnjo demokraciji tudi ob odpravi nabora.« Po njegovem mnenju je pomembneje, kako bodo oborožene sile Nemčije razmeščene, saj se vse bolj zdi, da se hitro spreminja v ekspedicijske čete po modelu misije v Afganistanu. To pa ga resno skrbi. Na Spieglovo vprašanje, ali verjame besedam nekdanjega obrambnega ministra Petra Strucka, da se nemška svoboda brani v Afganistanu, je stari mož odgovoril zelo na kratko: »Dovolj ste inteligentni, da bi lahko poznali odgovor na to. Tega sam res ne verjamem, prav tako pa tudi nikoli nisem slišal, da bi tam imeli kakšen svoj protektorat ali da bi tam počitnice preživljalo veliko Nemcev.« Kot pravi, so ZDA po 11. septembru 2001 res napovedale vojno globalnemu terorizmu, vprašanje pa je, proti kateri državi in zakaj ta vojna in kdo je sploh sovražnik. »Al Kaida je blodnja. Ni organizacije in je ni države, kjer bi se lahko bojevali proti njej. Bojujemo pa se proti neki ideji. Vprašati bi se morali, ali je to sploh še vojna v okviru pojmovanja 5. člena pogodbe o Natu.«

Pa še nekaj o atentatu na Hitlerja. Na vprašanje, ali ga je bilo strah, ko se je pridružil njegovim snovalcem, je von Kleist odvrnil, da je strah zelo upravičen, strah tudi podaljšuje življenje. Toda ko je nekaj nujno, je treba premagati tudi strah. Ker je šlo za prostovoljno odločitev, je bilo tako tudi takrat. O tem se je pogovoril z očetom, ki mu je dejal, naj to stori in da tisti, ki zapravi podoben trenutek, ne bo nikoli več srečen. Hitlerju so nameravali pokazati nove uniforme. Takrat je imel v svoji aktovki plastičen eksploziv, ki ga je nameraval sprožiti v trenutku, ko bi stal poleg Hitlerja, vendar je bila predstavitev uniform odpovedana.

Ewald Heinrich von Kleist, ki sicer izhaja iz znane pruske aristokratske družine, iz katere je prišlo ne samo več oficirjev, temveč tudi literatov, je bil nasprotnik nacizma, po vojni pa je v Berlinu ustanovil založniško hišo Ewald-von-Kleist-Verlag. Očeta Ewalda, ki ga omenja v tem pogovoru, so po neuspešnem atentatu na Hitlerja kot člana uporniške oficirske skupine aretirali in usmrtili 9. aprila 1945. Mlajši Ewald je kar 36 let vodil tudi znano münchensko konferenco o varnostni politiki.