Facebookova učna leta varstva podatkov

Berlin – Z dvema metroma, kolikor meri v višino, je Springerjev Mathias Döpfner za poldrugo­ glavo višji od Facebookovega Marka Zuckerberga ter po javnosti dostopnih podatkih za desetine milijard dolarjev revnejši.­ Ko gre za zasebnost podatkov in s tem prihodnost novinarstva, družbenih omrežij in demokracije, sta si predsednik uprave nemškega medijskega koncerna in prvak ameriškega giganta družbenih omrežij vse bolj blizu.

Mnogi še vedno verjamejo, da bi moral biti internet »svoboden«, z drugimi besedami nereguliran, Mark Zuckerberg pa je po velikopoteznih zlorabah podatkov spremenil mnenje. Afere, kot sta bili Cambridge Analytica in domnevno rusko vplivanje na ameriške predsedniške volitve, in brexit so tudi ustanovitelju in voditelju Facebooka dokazali nevarnost »škodljivih vsebin«. V nedavnem razmišljanju za številne svetovne časopise se je zavzel kar za sledenje pravilom Evropske unije pri varstvu podatkov: »Verjamem, da potrebujemo aktivnejšo vlogo vlad in regulatorjev!«

Hendrik Wieduwilt je za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung omenil tudi druge interese, saj naj bi sprejetje evropske zakonodaje pomagalo sedanjim monopolistom. Drugi so opozorili na odklone, ki jih lahko prinese politično razsojanje o škodljivih vsebinah. V Nemčiji in EU ima facebook že prepoved združevanja podatkov z whatsappom in instagramom brez soglasja uporabnikov. V nedeljskem pogovoru s Springerjevim predsednikom uprave je Zuckerberg naredil še korak naprej. S plačevanjem nekaterih vsebin si želi podpreti novinarstvo, predvsem lokalna poročila in raziskovalno novinarstvo.

Zuckerberg je napovedal tudi projekt Clear History, ki bo uporabnikom omogočil odstranjevanje vseh podatkov, tudi tistih, ki so jih delili z drugimi uporabniki. Morda bo Facebook s tem zaslužil nekaj manj denarja, je omenil v Nemčiji, a imajo tudi po njegovem prepričanju uporabniki pravico do odločanja o svojih podatkih. V pogovoru z voditeljem ene od največjih nemških medijskih hiš je dodal, da bodo, kjer bo mogoče, odločitve o vsebinah predali neodvisnim ustanovam, ter napovedal vrsto razprav o vlogi interneta v družbi.
 

Spodbuda inovacijam in konkurenčnosti?

 Takšna razmišljanja o prihodnosti interneta so posebno aktualna v času potrditve novih pravil o avtorskih pravicah v evropskem parlamentu. Ta morajo sprejeti še države članice, a so zagovorniki prepričani, da bo splet le tako ostal prostor svobode izražanja. Tehnološki velikani bodo morali prenehati brezplačno po­vzemati delo novinarjev in drugih, to pa bodo lahko zaščitile založniške hiše. »Kakovostno novinarstvo je drago, raziskovalno novinarstvo je povezano s potovanji, nekateri kolegi za razkrivanje tvegajo celo življenje,« je v vlogi predsednika nemškega združenja časopisnih založnikov ocenil Mathias Döpfner, a dodal, da bodo tudi drugi ustvarjalci šele zdaj dobili pravo priložnost za svoje poslovne modele. »To bo spodbudilo inovacije in konkurenčnost.«

Digitalno novinarstvo bo obstalo le, če bo našlo bralce, ki so zanj pripravljeni plačevati, kar je mogoče le z zaščito avtorskih pravic, je Döpfner ocenil v intervjuju za Die Welt. »Medijska podjetja kot Bertelsmann, Burda in Axel Springer lahko dobro preživijo brez te reforme, saj imajo tudi druga poslovna področja. Zaradi velikosti v odnosu do velikih tehnoloških koncernov lažje zagovarjajo svoje interese kot območni časopis, ki se šele mora digitalizirati, ali bloger, ki bi rad svoje idealistično udejstvovanje spremenil v poklic.«

Döpfner je opozoril še na zlorabo podatkov, ki jo bodo brez ustrezne zaščite omogočale tehnologije prihodnosti. Z algoritmi umetne inteligence bodo Google, Youtube, Facebook in Amazon prepoznali naše načine obnašanja, še preden se jih bomo sploh zavedeli, »ciljanje načina obnašanja je bistvena značilnost nadzornega kapitalizma«. Nemški raziskovalec prihodnosti Daniel Dettling je v tem časopisu predlagal, da v digitalnih časih model za Evropo ne sme biti podatkovni kapitalizem ameriškega sloga ali podatkovni avtoritarizem kitajskega, ampak digitalno socialno tržno gospodarstvo. Kot pri njegovi »običajni« različici je na vrhu njegovih prioritet zaščita konkurence in ustvarjalnosti.