Feministični boj proti spornemu favoritu

Brazilski feministi nasprotujejo predsedniškemu kandidatu skrajne desnice Jairju Bolsonaru.

Objavljeno
21. september 2018 06.00
Posodobljeno
21. september 2018 06.00
Sodeč po anketah javnega mnenja bo Bolsonaro na oktobrskih volitvah zbral največ glasov. FOTO: Reuters
Dva tedna pred splošnimi volitvami v Braziliji dobro, po mnenju človekoljubnih aktivistov celo predobro, kaže skrajnemu desničarju Jairju Bolsonaru. Kandidatura nekdanjega vojaka in poslanca razburja del javnosti, saj je Bolsonaro poveličeval avtoritarne režime ter je do žensk, temnopoltih in staroselcev pogosto sovražno nastrojen. Če bi bile volitve jutri, bi zbral slabo tretjino glasov oziroma dvanajst odstotkov več od kandidata Delavske stranke (PT) Fernanda Haddada.

Bolsonaro je zaradi svojih seksističnih izpadov postal skupni sovražnik brazilskih feminističnih gibanj. V boju proti njemu se povezujejo tudi na facebooku, kjer obstaja skupina žensk proti Bolsonaru. V skupino, ki šteje več kot dva milijona članov, so vdrli že večkrat; sogovornica Gabriela Loureiro, novinarka in doktorska študentka v Londonu, se je zato morala v zadnjih dneh vanjo včlaniti najmanj trikrat. »Kot na bojišču je. Grozno je, da vdirajo na strani in v račune, da želijo utišati glasove žensk.« Napadov na feministe je veliko, ne samo na spletu, pripoveduje za Delo. Mnogi ne zdržijo pritiska in se odmaknejo od aktivizma. Tudi njena profila na facebooku in twitterju sta bila večkrat začasno odstranjena, ker je aktivno blogala o ženskih vprašanjih. Da so se različne feministične skupine – od radikalnih, marksističnih, temnopoltih in liberalnih feministk do skupnosti LGBT – povezale v boju proti predsedniškemu kandidatu, ni presenetljivo. »Kljub nestrinjanjem so skupine enoglasne, ko nastanejo problemi, ki zadevajo vse,« pripoveduje Gabriela. Vsi so se pred meseci mobilizirali tudi po umoru mestne svetnice iz Ria de Janeira Marielle Franco, progresivne temnopolte političarke, ki je pogosto govorila o (ne)enakosti spolov.
 

Z ulic v institucije in nazaj na ulice


»V Braziliji je močno feministično gibanje prisotno od 70. let minulega stoletja. Na začetku je bilo povezano z drugimi gibanji proti vojaškemu avtoritarnemu režimu, ki je državo vodil med letoma 1964 in 1985,« pojasnjuje za Delo Mariana Valente, doktorica sociologije prava in direktorica raziskovalnega centra InternetLab v São Paulu. Šele ko se je Brazilija demokratizirala, so se gibanja institucionalizirala. Mnogi so zapustili ulice in vstopili v politiko, kjer se je s položajem žensk začel ukvarjati poseben sekretariat za pravice žensk s statusom ministrstva – organ je ustanovila vlada predsednika Luiza Inácia Lula da Silva iz Delavske stranke, ki se je na čelo Brazilije prvič povzpel po zmagi leta 2002. »Situacija se je spet spremenila po letu 2010, takrat je veliko (mladih) ljudi ponovno šlo na ulice, oživela je želja po spreminjanju družbenih razmerij,« pripoveduje Mariana in poudari, da je brazilska družba zelo konservativna, katoliška, še bolj, denimo, kot argentinska, zato tudi konstruktivna razprava o pravicah žensk pogosto ostaja neuresničena želja feministov. Njihovi nasprotniki so namreč prepričani, da boj za pravice žensk nujno pomeni uničenje sedanje kulture. Pogovore o vlogi žensk označujejo za nemoralne, da bodo pokvarili otroke, menijo, tudi zato se v šolah ne pogovarjajo o pravicah žensk.

image
Protest po smrti mestne svetnice Marielle Franco. FOTO: Ricardo Moraes/Reuters


Kot drugod je tudi v Braziliji splet spremenil dinamiko feminističnega gibanja, ki si, denimo, prizadeva za dekriminalizacijo splava in se bojuje proti nasilju nad ženskami – po nekaterih podatkih je v državi vsakih sedem sekund ena ženska žrtev nasilja. Med aktivisti je največ žensk, so različnih ras in prihajajo iz različnih socioekonomskih okolij. Veliko je mladih deklet, ki feminizme pogosto spoznajo na spletu. Nedolgo tega so se Brazilke opogumile in o svojih izkušnjah s spolnim nadlegovanjem spregovorile ob hashtagu Ko sem bila prvič nadlegovana (#myfirstharassment). »Pomembno je, da so ženske ozavestile nasilje, ki se jim dogaja. Veliko jih je, vključno z mano, najprej menilo, da ne morejo prispevati k razpravi. Motile smo se,« zaupa vodja InternetLaba Mariana Valente. Nasilje je namreč toliko normalizirano, da ga ženske jemljejo za samoumevnega.
 

Temni časi v primeru izvolitve Bolsonara


Pritisk, ki ga posamezniki in skupine ustvarjajo na spletu, je velik. Več kot 200-milijonska Brazilija je po podatkih portala Statista četrta na svetu po deležu prebivalstva, ki uporablja aplikacijo WhatsApp, in tretja po številu uporabnikov na facebooku. Brazilci ti dve aplikaciji uporabljajo množično, saj jim pri tem ni treba porabljati zakupljenih spletnih podatkov. A posamezniki in skupine niso dejavni samo na spletu, se strinjata sogovornici, spletni aktivizem se širi tudi na ulice. Problemi v Braziliji so namreč očitni – od revščine in neenakosti do nasilja –, pravice žensk pa so z njimi neločljivo povezane. Ljudje protestirajo, saj so ugotovili, da se drugače stvari ne bodo spremenile. »Že tako je včasih frustrirajoče opazovati, kako počasi se izboljšujejo razmere v državi,« pojasni Gabriela Loureiro in opozori, da se v primeru izvolitve Bolsonara feminističnemu gibanju obetajo temnejši časi. Morda bodo, razmišlja Mariana Valente, prisiljeni delovati na skrivaj. A četudi bo Bolsonaru uspelo uveljaviti represivne politike, dosežkov gibanja ne bo mogel izničiti. »Kajti ko so ideje artikulirane, ko je škatla odprta, je ni mogoče kar tako zapreti,« upanje vseeno ohranja Mariana.

image
Udeleženka protesta proti rasizmu in mačizmu v São Paulu. FOTO: Nacho Doce/Reuters