Tiskane izdaje
Pariz − Francozinja Caroline De Haas, aktivistka za pravice žensk in ustanoviteljica gibanja Osez le féminisme (Drznite si feminizem), pomaga risati interaktivni feministični zemljevid sveta. Na njem je zdaj že več kot dva tisoč organizacij, posameznikov ali posameznic, spletnih portalov in študijskih programov, med drugim slovenska Lezbično-feministična univerza (LFU).
Prizadevne aktivistke za boljši položaj žensk – Francozinja Caroline De Haas se je povezala s somišljenicami iz Nemčije, Španije, Kanade, Maroka, Tunizije, Indije in še od kod – so si naložile ambiciozen cilj: doseči, da bi sodobni feminizem presegel lokalne ali nacionalne okvire. Mrežo feminizma hočejo razpresti v skoraj vse kotičke sveta. Vodi jih visoki ideal: svet želijo zapeljati tako, da v njem ne bo več moške prevlade, rasizma, diktata »heteronormalnosti«, ekonomskega in razrednega nasilja, tudi političnega, ekonomskega in socialnega patriarhata. Bijejo se za enakopravnost med moškimi in ženskami ter prav tako za enake možnosti znotraj ženskih razmerij. Ideal je privzdignjen, saj tudi v 21. stoletju plešemo, kakor muzicirajo moški; večinoma bolj, ponekod morda nekoliko manj.
Boj, ki mu ni videti konca
Medijske podobe jasno kažejo, da je dela po vseh koncih planeta še izjemno veliko. Globalno gledano, so očitne razlike med ženskimi in moškimi zaslužki, tudi med pokojninami in možnostmi kariernega ali političnega vzpenjanja. Problem je nasilje vseh vrst: tudi spolno nasilje in prisilna prostitucija pa odnos do abortusa in materinstva oziroma na drugi strani do očetovstva. In da niti ne govorimo o bremenih, ki jim ženskam nalagajo religije, ali o revščini, v katero so pahnjene zaradi prastarega družbenega okovja. Zelo pogosto je sporen še medijski odnos do njih, marsikje bode v oči odnos do lezbijk in nič manj do invalidnih žensk pa še marsikaj.
Svet je pisan, zato se po intenzivnosti razlikujejo tudi problematike: na Irskem, od koder najbrž še vsi pomnimo ne prav staro zgodbo o sestrah magdalenkah, se ne spopadajo s primerljivimi težavami kakor v Indiji ali Bangladešu, kjer o tragiki žensk zaslišimo posebno takrat, ko se sesede kakšna razdrapana množična šivalnica. V odnosu do »drugega spola« (po Simone de Beauvoir) so posebna skoraj vsa okolja: strašna zgodba so ženske z vojnih območij, zato so tudi gibanja, v katera se z več ali manj poguma povezujejo aktivistke, zelo različna.
A eno jim je skupno: cilji, ki jih želijo doseči, so bolj ali manj povsod še vedno precej odmaknjeni. Niti Skandinavke na ozaveščenem in naprednem evropskem severu niso povsem pomirjene in spravljene s svojo družbeno vlogo. Norvežanke, denimo, pravijo, da niso dosegle nobene Indije Koromandije, čeprav se od daleč morda zdi, da so že tam. Morda so jim res nekoliko bolj odprli vrata v uprave podjetij, a še vedno jim ne pustijo do prvih položajev. In ker je denar sredstvo, s katerim se od nekdaj dokazujejo in svojo vrednost merijo predvsem moški, se morajo za zdaj tudi severnjakinje zadovoljiti s tanjšimi denarnicami.
Francoski feminizem
Caroline De Haas, ki je pred leti ustanovila gibanje Osez le féminisme, pred kratkim pa tudi svetovalno agencijo Egaé, d'égal à égale, se je s somišljenicami lotila plemenite naloge: zavrteti ne le Francije in drugih zamejenih prostorov, ampak kar svet v drugačno smer. Med drugim je sodelovala v medijski kampanji predsednika Françoisa Hollanda, do pred kratkim je bila svetovalka vlade za ženske politike. Vladajoča francoska levica se zdi v resnici zmeraj bolj pozorna na ženski princip; kako pazi na ravnovesje, govori dejstvo, da sedi na vladno mizo prav toliko ministric kot ministrov. Navzočnost je verjetno prvi pogoj, da začne šteti tudi drugačen pogled. De Haasova je prav tako ena tistih francoskih aktivistk, ki so pred časom opozarjale, kaj je afera DSK, v katero se je v New Yorku neslavno pogreznil nekdanji prvi človek Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, povedala o Franciji in Francozih. Snežna kepa, ki jo je padli mož zakotalil s svojim spolnim napadom na ameriško sobarico, je pozneje priletela še v francosko »visoko prostitucijo« in razgalila marsikaj umazanega. Z zemljevidom feminizma, ki ga De Haasova zdaj riše z drugimi aktivistkami, sporoča svetu, kar po zdravi pameti ta najbrž že dolgo ve, a noče priznati: »žensko« ni manj kot »moško«, pomeni le drugače. Morda mu bodo feministke z glasnim globalnim povezovanjem to kdaj vendarle dopovedale. Da bi mu že kmalu, si ne gre delati utvar.
