Film Restrepo: vojna skozi oči ameriškega vojaka

Če bi se končalo tako, da bi že nominacija prinesla oskarja, bi to bil prelomen dan v njuni karieri. A tudi brez tega se bo gotovo lepo nadaljevala. Devetinštiridesetletni Junger in enainštiridesetletni Hetherington sta se po pisanju spletne izdaje Spiegla te dni v Hollywoodu precej teže znašla kot kje v Afganistanu; sredi zvezdniškega vrveža jima je bilo teže, ker doslej nista bila navajena medijskega blišča.

»Zelo zelo daleč sva od afganistanskih hribov,« je priznal Hetherington. Do zdaj sta bila navajena drugačne medijske obravnave, saj je Sebastian Junger napisal le nekaj »brutalnih« knjižnih uspešnic (med njimi The Perfect Storm), Tim Hetherington pa je dobil že več nagrad tudi na najpomembnejših mednarodnih razstavah (World Press Photo Award), dolga leta pa sta vendarle delovala predvsem na največjih svetovnih žariščih in si vojne ogledovala od blizu, opazovala smrt in trpljenje, izkusila nevarnost.

Po pisanju revije Spiegel se je njuno potovanje proti Hollywoodu začelo leta 2007 na popolnoma drugi strani sveta, ko sta odšla v Afganistan v zavetju ameriških enot (temu smo nekoč dejali embedded journalists, ne da bi natančneje vedeli, ali je to zbadljivka ali ne). Ves čas sta spremljala samo eno enoto, in to najprej za revijo Vanity Fair. No, nazadnje je bilo vsega skupaj po več mesecih dovolj tudi za pravi dokumentarni film. Kot rečeno: o vojni skozi oči vojakov. Njun Restrepo je doživel odobravanje kritikov in občinstva, zato je lani dobil tudi veliko nagrado žirije na uveljavljenem filmskem festivalu Sundance. Tako je dokumentarec, ki je bil prvotno financiran iz lastnega denarja, začel prinašati tudi precejšnje dohodke, saj je postal velika uspešnica in tudi senzacija. Nominacija za oskarja pa ga je sploh potisnila v vrh gledanosti za tovrstne filme; Hetherington je takrat poklical tudi Marcelo Pardo, mater vojaka Juana Restrepa, po katerem nosi dokumentarec ime. Ta mu je dejala, da tudi nominacija pomeni čast. Dvajsetletni medicinec je bil namreč smrtno zadet že na eni svojih prvih patrulj po prihodu v Afganistan, njegov drugi vod pa je varoval pred vsakodnevnimi napadi talibov eno najnevarnejših območij visoko nad dolino Korengal med majem 2007 in koncem julija 2008. Toda dve leti pozneje je ameriška vojska to območje zapustila. Hetherington in Junger sta v 94 minutah filma dokumentirala vso blaznost in neuspešnost vojne, ne da bi pri tem izrazila kakršno koli politično stališče.

Zmagal je, kot so napovedovali, dokumentarec Inside Job, s katerim je Charles Ferguson posnel kroniko finančne krize, kar je številnim Američanom čustveno precej bliže kot kar koli v zvezi z Afganistanom. Kljub temu sta Junger in Hetherington še naprej zelo zadovoljna, saj sta hotela narediti »le to, da vojaki sami spregovorijo o tem, hotela sva prikazati, da ti vojaki niso bedasti«, je njuno razmišljanje strnil Junger.

Restrepo (napovednik filma je v angleškem jeziku):