Tiskane izdaje
Belrin - Živčnost v času finala maratonskih pogajanj o načrtu za ublažitev dolžniške krize v območju evra se stopnjuje. Ko so se voditelji članic EU zvečer zbrali v Bruslju, so imeli na mizi predloge, o katerih še niso povsem usklajeni.
Ob dolžniški tragediji Grčije in delnem odpisu njenih dolgov (banke bi se utegnile odpovedati kar šestdesetim odstotkom terjatev) je negotovo še, kakšne mehanizme bo imel na razpolago krizni sklad EFSF, ko bo kot obrambni zid preprečeval širjenje krize, zlasti na Italijo, ki ima kar za 2000 milijard dolgov.
V Nemčiji se je »usodni dan«, ki bi na koncu utegnil postati le eden od prelomnih dni na dolgi poti reševanja evra, začel opoldne, z nastopom kanclerke Angele Merkel pred poslanci bundestaga. Ponovila je svojo mantro, češ, če bi propadel evro, bi propadla Evropa. To se ne bi smelo zgoditi, Bitka za evro da je zgodovinska naloga voditeljev, »saj nihče ne more trditi, da je prihodnjih petdeset let miru v Evropi samoumevnost«. Stara celina da je v najtežjem obdobju po drugi svetovni vojni. Dramatične razsežnosti krize naj bi zahtevale odločno in prepričljivo ukrepanje.
Da bo bitka dolgoročno uspešna, mora denarna unija po besedah Merklove dobiti nove trdne temelje. To naj bi dosegli z zavezami držav glede zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in konkurenčnosti. Po drugi strani lizbonska pogodba potrebuje prenovo, ki bo predvidoma zagotovila vpletanje v proračune javnofinančnih grešnic. Glede same Grčije je pojasnila, da odpis dolgov, ki ga bodo morale omogočiti banke, ni zadostna rešitev. Brez bolečih reform bo Helenska republika spet kmalu v enakem položaju. Zato mora biti pomoč Atenam povezana s strogimi pogoji.
V parlamentu so vladna izhodišča dobila trdno oporo (503 od 596 glasov je bilo za). Tudi opozicijski Zeleni in socialdemokrati (SPD) so glasovali za sklep, s katerim je Merkova dobila mandat za pogajanja v Bruslju, češ,
zavedamo se odgovornosti za EU. Kljub temu so vlado obmetavali z ostrimi kritikami. Po besedah Franka-Walterja Steinmeierja iz SPD nemški parlament ne dobiva poštenih informacij. Denimo: ko so pred štirimi tedni glasovali o EFSF, se je sicer že ugibalo o povečanju njegove moči z razvpitim finančnim vzvodom, a vlada je takšne trditve zavračala kot ugibanja.
Ogrožene nemške zlate rezerve?
V nemških očeh je prihodnja vloga EFSF še posebno kočljiva. Njegova razpoložljiva kapitalska moč je 440 milijard evrov, na vrhu v Bruslju bi se njegov kapitalski manevrski prostor utegnil okrepiti na vsaj bilijon evrov. To je po besedah Merklove neizogibno, tveganja pri maksimizaciji sklada so zmerna, boljše druge poti ni. EFSF bi svojo moč razširil, če bi njegov kapital rabil kot zavarovanje za novoizdane obveznice ranljivih držav. Druga rešitev je ustanovitev posebnega sklada, ki bi ga polnili še drugi naložbeniki, morda tudi države, denimo, Kitajska.
Razprave so začinile vznemirljive trditve proračunskega strokovnjaka vladajočih krščanskih demokratov Norbert Brackmanna. Za Bild je izjavil, da bi razraščanje finančnih tveganj ogrozilo premoženje nemške države - od
deležev v podjetjih do zlatih rezerv. Za Nemčijo je ključno, da se ne glede na širjenje kapitalske moči EFSF njeno poroštvo ne gre čez zgornjo mejo 211 milijard evrov. Ker bodo z novim modelom sklada v igri višji zneski, je nevarnost, da bodo poroštva uveljavljena višja.
Tudi glede vloge Evropske centralne banke (ECB) Berlin pritiska na zavoro. Njeno nakupovanje obveznic držav v javnofinančni stiski (Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Italija) velja za kršitev tabuja in ravnanje v nasprotju s tradicijo nemške centralne banke v času marke kot simbola stabilnosti. Francoske zamisli, da bi ECB pri financirali EFSF, so v Berlinu že tako odločno zavrnili. Še več, nemška vlada pričakuje od varuhov evra jasno sporočilo, kakšne ukrepe bo v prihodnje sprejemala.
