Tiskane izdaje
Bruselj − Španska vlada si vsaj za nekaj časa lahko oddahne. Na zasedanju ministrov, ki je v noči na torek trajalo devet ur, so sklenili, da bo že julija imela na razpolago trideset milijard evrov za pomoč bankam.
Prvič po izbruhu dolžniške krize se je zgodilo, da katera od držav ne bo dobila pomoči za pokritje proračunske luknje, ampak le za kapitalske injekcije bankam. Skupni sveženj, ki bi ga na koncu utegnile dobiti španske banke, bi lahko znašal kar sto milijard evrov. S kapitalom iz kriznega sklada EFSF in pozneje še iz njegovega naslednika ESM, naj bi bile banke trdnejše in odpornejše na zaostrovanje krize. Španske banke je v krizo pahnil balon, nastal s financiranjem nepremičnin, te pa so po izbruhu krize izgubile precejšnjo vrednost.
Ena največjih žarišč krize je Bankia, ki potrebuje več kot dvajset milijard. Madrid pričakuje, da bo za pomoč plačeval za polovico nižje obresti kot na trgu, kjer se obrestne mere za njihove desetletne obveznice gibljejo okoli sedmih odstotkov. Glede financiranja pomoči je veliko nejasnosti. Krizni sklad ESM namreč sploh še ni začel delovati, zato ne more izvesti neposrednega financiranja bank. Finančni ministri se bodo prihodnji teden morali pogovarjati še enkrat. Ni izključeno, da se bodo pred poletnimi počitnicami vrha v Bruslju še enkrat morali udeležiti voditelji članic.
Vsaj v prvi fazi je uradni prejemnik pomoči španska državna agencija za sanacijo bank Frob, zato še ne bo dosežen cilj z zadnjega vrha EU konec junija, po katerem bi z neposrednimi injekcijami ESM bankam razbremenili javne finance prejemnic pomoči. Poleg tega bo Španija lahko dobila denar ESM šele, ko bo v okviru ECB začel delovati centralizirani bančni nadzor. Tak velik korak k oblikovanju bančne unije je bila ključna tema na zasedanju finančnih ministrov celotne EU, ki je sledil sestanku območja evra. Evropska komisija bo prve konkretne predloge predstavila jeseni.
Zmerni optimizem za Slovenijo
Ne glede na varčevalno ihto in splošna prizadevanja za spoštovanje sprejetih zavez so se finančni ministri EU strinjali, da Španiji ne bo treba znižati proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP že prihodnje leto, ampak šele leta 2014.
V zameno za pomoč bankam Španiji ne bo treba sprejemati posebnega varčevalno-reformnega programa po zgledu Grčije (denimo z zniževanjem pokojnin), temveč bo morala predvsem prestrukturirati bančni sektor. Predviden je temeljit stresni pregled največjih finančnih institucij, španska vlada razmišlja o ustanovitvi slabe banke, v kateri bi zbrali slabe terjatve. Druge žgoče evrske teme, kakršni sta Grčija in Ciper, niso bile v ospredju pozornosti. Atene še niso uradno postavile zahteve za rahljanje pogojev, program pomoči za Nikozijo pa naj bi pripravili v prihodnjih mesecih.
Vprašanje težav slovenskih bank in govoric o prošnji za evropsko pomoč je na zasedanju postavil slovenski finančni minister Janez Šušteršič. Kolegom je pojasnil, da Ljubljana sploh ne razmišlja o prošnji za pomoč. Tudi vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je dejal, da bo Slovenija kos izzivom, ki so pred njo. Ukrepi za javnofinančno stabilizacijo in program reform morajo biti po Junckerjevih besedah uresničeni v celoti in brez zamud. Zahtevani donosi za obveznice evrskih držav so se v torek znižali, za Slovenijo so se gibali okoli 6,7 odstotka.
Minister Šušteršič je pojasnil, da moramo v Sloveniji najprej končati skrbne preglede banke in izmeriti razsežnosti težav. Bančne naložbe se bodo morale na novo ovrednotiti, usklajene morajo biti z vrednostjo, ki bi jo imele na trgu. To naj bi bilo vprašanje nekaj mesecev. Omenil je scenarij, po katerem bi bil načrtovani holding slovenskega državnega premoženja namenjen za čiščenje bančnih bilanc, če bi vanj shranili slabe terjatve. Slovenija sicer ne namerava zaprositi za podaljšanja roka za uresničitev proračunskih ciljev, primanjkljaj bo prihodnje leto zmanjšala na tri odstotke BDP.
Finančnim ministrom je uspelo rešiti še nekaj težkih kadrovskih problemov. Tako se je uresničila napoved, da bo naslednik luksemburškega Jean-Clauda Junckerja na položaju vodje evrske skupine − Juncker. O drugih rešitvah ni bilo soglasja. Juncker predvidoma ne bo na položaju do konca mandata, odstopiti namerava na začetku prihodnjega leta. Poleg tega je bila sprejeta odločitev, da bo na vplivnem položaju vodje prihodnjega rešilnega mehanizma ESM 61-letni Nemec Klaus Regling, ki bo do njegove ukinitve še vodil časovno omejeni krizni sklad EFSF.
