Dediščina kot breme

V Ramali na zasedenem Zahodnem bregu se je več tisoč Palestincev poklonilo spominu na dolgoletnega voditelja Jaserja Arafata, ki je pred petimi leti v nenavadnih okoliščinah umrl v pariški bolnišnici

Objavljeno
11. november 2009 16.25
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
Ramala - V Ramali na zasedenem Zahodnem bregu se je več tisoč Palestincev poklonilo spominu na dolgoletnega voditelja Jaserja Arafata, ki je pred petimi leti v nenavadnih okoliščinah umrl v pariški bolnišnici. Smrt karizmatičnega moža, ki je štiri desetletja vodil palestinski osvobodilni boj, je palestinskemu zavzemanju za lastno državo prizadejala hud udarec, ki je v ranjeno družbo zasejal seme medsebojnega sovraštva.

V Ramali, kjer je Arafatova grobnica, so vihrale palestinske zastave in zastave gibanja Fatah, dediča Palestinske osvobodilne organizacije, katerega vpliv se je po smrti »večnega voditelja« močno zmanjšal. Potem ko je na palestinskih volitvah leta 2006 zmagalo gibanje Hamas, je na območju Gaze med sprtima palestinskima politično-vojaškima gibanjema celo izbruhnila nekajdnevna vojna, katere rane se še niso zacelile, Hamas pa je prevzel nadzor nad palestinsko enklavo ob Sredozemskem morju.

Izraelci so ostanke PLO preoblikovali po svoje

Razkol v palestinski družbi so izraelske oblasti izkoristile tako, da so ostanke PLO preoblikovale po svojem okusu in dejansko v celoti prevzele nadzor nad Zahodnim bregom in vzhodnim Jeruzalemom, pred enajstimi meseci pa sprožile brutalno vojaško ofenzivo na območje Gaze, a jim kljub temu ni uspelo ogroziti vse bolj skrajne vladavine Hamasa. Nasprotno - moč islamskega gibanja je zrasla, Hamas pa ima tudi na Zahodnem bregu najmanj dvakrat toliko podpornikov kakor Fatah, ki je politično propadel predvsem zaradi odkritega sodelovanja z Izraelom, korupcije, lažnih obljub in obračunavanja z lastnimi ljudmi (denimo med januarskimi protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi v Ramali in Hebronu). Palestinske sanje o lastni državi so danes zategadelj bolj utopične kot kadar koli - po Zahodnem bregu se širijo judovske naselbine, palestinski Jeruzalem izginja, Gaza je največji odprti zapor na svetu, v katerem pod izraelsko blokado in Hamasovim vojaškim čevljem životari poldrugi milijon ljudi, mirovni načrti (tudi tisti iz Osla) so klinično mrtvi, Izraelu pa vlada najbolj desna vlada po ustanovitvi judovske države.

Večji del odgovornosti za uničenje pozitivnega dela Arafatove dediščine je mogoče pripisati voditelju Fataha Mahmudu Abasu, morda najbolj nekompetentnemu politiku na celotnem Bližnjem vzhodu. Abas je pred dnevi napovedal, da na palestinskih predsedniških volitvah, ki so napovedane za januar 2010, ne bo kandidiral, a njegov predsedniški mandat se je uradno iztekel že 9. januarja letos.

Iz Ramale je slišati glasove, da se bo Abas zaradi ameriškega pritiska (Barack Obama bi rad med Palestinci našel »novega« voditelja) umaknil že v nekaj tednih, njegov naslednik pa ni znan. Palestinski zakoni sicer predvidevajo, da mora odstop predsednika palestinskih oblasti, ki so bile ustanovljene leta 1990, potrditi dve tretjine poslancev, parlament pa bi moral razpisati volitve v šestdesetih dneh.