Haško sodišče preložilo sojenje

Haag -  Haško sodišče je danes preložilo sojenje nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Tekom tega tedna pa bodo sporočili, kako se bo sojenje nadaljevalo, če ga bo obtoženi še naprej bojkotiral.

Karadžić se je na sodišču vendarle pojavil

Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine se je prvič, odkar se je prejšnji ponedeljek začelo sojenje, prikazal tudi obtoženi Radovan Karadžić, ki ga obtožnica v dveh točkah bremeni genocida, v ostalih devetih pa vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med vojno v BiH, zaradi katere je umrlo več kot 100.000 ljudi.

Karadžić, ki je vse od prejšnjega ponedeljka sojenje bojkotiral, češ da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe, se je danes pojavil na tako imenovani statusni konferenci, na kateri razpravljajo o nadaljevanju sojenja. Sodišče bo med drugim preučilo možnost nadaljevanja sojenje brez prisotnosti obtoženca ali predstavnika obrambe, možnost dodelitve zagovornika in tudi možnost prekinitve sojenja, s čimer bi dodeljeni zagovornik dobil čas za pripravo. 

Karadžićev pravni svetovalec Marko Sladojević je sicer pred začetkom zasedanja napovedal, da Karadžić v primeru, da mu bo sodišče dodelilo zagovornika, z njim ne bo sodeloval, s čimer bo »kriza še večja«. Dodal je, da bi lahko obtoženec posegel tudi po »radikalnih ukrepih«, s tem pa je imel domnevno v mislih gladovno stavko.

 

Karadžić: Kršene so bile moje osnovne pravice

Karadžić je sicer danes pred sodiščem povedal, da bi v resnici »bil kriminalec«, če bi se na sojenju prikazal brez ustrezne obrambe in dodal, da nepravično sojenje prav gotovo ni v interesu sodišča. Poleg tega je znova poudaril, da za pripravo obrambe potrebuje več časa. »Postopka nočem bojkotirati, prav tako pa nočem sodelovati pri nečem, kar je že od začetka slabo in pri čemer so bile kršene moje osnovne pravice,« je dejal obtoženec.

 

Tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff pa je sodišče danes pozvala, naj Karadžiću dodeli zagovornika po uradni dolžnosti, tako da se bo proces lahko nadaljeval, tudi če ga bo obtoženec še naprej bojkotiral.

Haaško sodišče si sicer močno prizadeva, da se s Karadžićevim sojenjem ne bi ponovil primer sojenja proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je zaradi njegove politične propagande, taktičnega zavlačevanja in slabega zdravja vleklo več kot štiri leta. Miloševićev proces se je brez obsodbe končal leta 2006, ko je nekdanji jugoslovanski predsednik zaradi srčne kapi umrl v priporu. Tudi Milošević se je sicer zagovarjal sam, ko pa mu je sodišče dodelilo zagovornika po uradni dolžnosti, z njim ni hotel sodelovati, ravno tako, kot to sedaj napoveduje Karadžić.