Irci končno dahnili da

Dublin - »Narod je danes storil odločilen korak k močnejši, pravičnejši in boljši Evropi,« je na stopnišču vladnega poslopja popoldne dejal irski premier Brian Cowen. S temi besedami je pozdravil prve uradne izide drugega referenduma o lizbonski pogodbi, na katerem so volivci Zelenega otoka sprejeli ta izredno pomembni dokument za prihodnost Evropske unije.

Za lizbono II, kakor ji tukaj pravijo, je glasovalo več kot dve tretjini - 67,1 odstotka - udeležencev referenduma, proti pa jih je bilo 32,9 odstotka. Glasovanja se udeležilo 58 odstotkov volivcev, kar je pet odstotkov več kot junija lani, ko so lizbonsko pogodbo zavrnili.

Večina Ircev se je odločila tako, kot so jim svetovale vse parlamentarne stranke, razen majhnega Sinna Féina, in številne civilnodružbene organizacije. Vsi ti so jim v tednih pred referendumom dopovedovali, da bi vnovična zavrnitev lizbonske pogodbe pomenila, da bodo v EU obveljali za odpadnike in zdraharje, predvsem pa so volivci očitno sprejeli tezo, da bi zavrnitev lizbone II ovirala pot iz hude recesije, ki jo je povzročila svetovna gospodarska kriza. Zaradi nje naj bi BDP Zelenega otoka samo letos strmoglavil za osem odstotkov, brezposelnost pa naj bi se s predkrizne dvajsetine potrojila na 15 odstotkov.

Analitiki so po objavi izidov modrovali, kako so se letos prelivali glasovi. Menda je kar precej lanskih nasprotnikov pogodbe ostalo doma, saj so menili, da so svoje že povedali. Večina od lanskih abstinentov, ki so letos oddali svoj glas, pa je glasovala za pogodbo, ker so jih zagovorniki uspešno prestrašili z gospodarskim armagedonom v primeru zavrnitve. Sicer naj bi starejši volivci nadpovprečno glasovali za lizbono II, saj se še spominjajo bede iz časov, ko Irska ni bila članica EU, mlajši, brez podobnih izkušenj, pa so bili dokumentu manj naklonjeni. Če so se seveda sploh spravili do volišč.

Konec vojne živcev

»Ne, nisem razočaran,« je pred halo Royal Dublin Society, kjer so od sobotne devete ure zjutraj odpirali referendumske skrinje in preštevali glasove za in proti lizbonski pogodbi, s kislim obrazom dejal Eoin O'Broin iz stranke Sinn Féin, edine parlamentarne nasprotnice dokumenta. Kljub sproščenim oblačilom, kakršna nosijo Američani, ko se lahko v službi oblečejo, kot si želijo, in velikemu kartonastemu kozarcu vodene kave, je bil s svojo bledično pojavo in rdečimi lasmi tako tipično irski, da bi ga lahko v njegovi nacionalistični stranki postavili na svoj plakat.

In zakaj natančno O'Broin ni bil razočaran? »Bah, saj veš ... « Niti ne. »No, število glasov proti lizboni II niti ni tako majhno,« si je momljal v brado in se odpravil v notranjost velike hale, v kateri ponavadi prirejajo tekmovanja konjev v preskakovanju ovir in koncerte. V sobotnem jutru seveda še ni vedel, da so nasprotniki lizbonske pogodbe doživeli zelo hud poraz, saj je za dokument glasovalo več kot dve tretjini udeležencev referenduma, proti pa le slaba tretjina.

Več v Nedelu