Kot poroča EFFIS, evropski informacijski sistem za gozdne požare (ustanovila sta ga Skupni raziskovalni center in Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji), je te dni izjemno velika nevarnost gozdnih požarov na obsežnih območjih južne Evrope. Kritično stanje se bo verjetno nadaljevalo še nekaj dni. Obsežni požari, ki zavzemajo od tisoč do nekaj tisoč hektarov gozdnih površin, trenutno divjajo v Španiji (najbolj prizadeta območja so Aragon, Almeria, Tarragona, Cuenca), Franciji (v okolici Marseilla in na južni Korziki), Italiji (v glavnem na Sardiniji) in v Grčiji (v območju Thebes in Evie). Nekaj od teh večjih požarov že obvladujejo, nekaj pa se jih še vedno širi, o žrtvah in škodi pa že poročajo iz Španije in Italije. Vsa škoda še ni ocenjena, vendar EFFIS že napoveduje, da bo škoda zaradi godnih požarov v Evropi letos bistveno višja, kot je bila lani. V bistvu že presega lansko škodo. Letos je namreč pogorelo že 200 tisoč hektarov gozdov v EU, medtem ko je bilo v vsem lanskem letu v požarih prizadetih 180 tisoč hektarov gozdnih površin.
EFFIS za svoja poročila, ocene in napovedi uporablja satelitske posnetke, s katerimi dnevno osvežuje zemljevide območij s požari, obsegajočimi vsaj 40 hektarov površine. Tako v zajemajo v svoj nadzor 75 odstotkov površin, ki jih prizadevajo požari - preostalih 25 odstotkov površin prizadevajo požari, ki zavzemajo po manj kot 40 hektarov. Njihovi zemljevidi kažejo, da je bilo letos v velikih gozdnih požarih prizadetih 150.076 hektarov površin, skupaj z manjšimi požari pa prizadete površine verjetno zavzemajo že 200.000 hektarov. Gozdni požari so letos najbolj prizadeli Španijo in Italijo, predvsem zaradi izjemne vročine in suše v drugi polovici julija. Prizadete, a nekoliko manj, pa so tudi Francija, Grčija in Portugalska. Nekaj neobičajnih požarov je marca presenetilo Portugalsko in severozahodno Španijo, kjer je ogenj zaradi sušnega vremena in močnih vetrov nepričakovano v tem času zajel približno 25 tisoč hektarov gozdnih površin.
V nasprotju z letošnjo prvo polovico leta je bilo lansko leto gozdovom bolj naklonjeno. Kakor kaže celovito poročilo o gozdnih požarih v Evropi v letu 2008, ki ga je EFFIS objavil prav te dni, je bilo lansko leto tako po številu požarov, njihovi velikosti kot tudi škodi, ki so jo povzročili, najmilejše v zadnjih skoraj 30 letih. S podatki o 158.621 hektarih gozda, ki so jih prizadeli požari lani, se lansko leto v primerjavi s povprečnim letom, ko je v požare zajetih skoraj pol milijona hektarov gozdov (natančno 483.896 hektarov) umešča na zadnje mesto po obsegu požarov v južni Evropi vse od leta 1980 dalje. Tako malo požarov je bilo predvsem zaradi ugodnega vremena, zaradi katerega je bila nevarnost požarov v Sredozemlju bistveno manjša - z nekaj izjemami. To so bile sušne razmere v jugovzhodnem Sredozemlju, ki so povzročile nekaj ekstremnih požarov, a so ti ostali omejeni na manjše površine. Tako je junija lani izbruhnil požar na Cipru, ki je uničil 1362 hektarov površin, v Grčiji, predvsem na otoku Rodos, pa je v drugi polovici julija pogorelo 15 tisoč hektarov gozda. Prav pred letom dni, v prvem tednu avgusta, pa je v Turčiji požar prizadel skoraj 20 tisoč hektarov gozdnih površin. Tudi v drugih predelih Evrope so gozdni požari prizadejali najmanj škode v zadnjih petnajstih letih - zajeli so 22 tisoč hektarov površin, torej znatno manj od povprečja, ki znaša 30 tisoč hektarov. Izjema je bila Skandinavija, ki so jo zajele zanjo neobičajno visoke temperature in suša v prvi polovici junija. Takrat je izbruhnil požar na Švedskem, ki so ga ukrotili šele po 13 dneh, potem, ko je pogorelo že 1170 hektarov gozda. Visoke temperature so zanetile tudi rekordni požar na Norveškem. Tam je pogorelo kar 2700 hektarov gozda, kar je požar uvrstilo na prvo mesto po velikosti v zadnjih petdesetih letih.