Tiskane izdaje
Honduraška začasana vlada je zaradi mednarodnega pritisika vendarle dovolila vrnitev Zelaye. Ta je bil 28. junija izgnan iz države po tem, ko jepripravljal referendum, s katerim je želel doseči spremembo ustave tako, da bi lahko na predsedniških volitvah 29. novembra ponovno kandidiral.
"To je zmaga za honduraško demokracijo," je po dejal odstavljeni predsednika Zelaya.
"Pooblastil sem svoje pogajalce, da podpišejo sporazum, ki bo pomenil konec zdašnje politične situacije v Hondurasu", je dejal Micheletti. Kot je še sporočil, se Zelaya lahko vrne v predseniško pisarno po tem, ko bosta sporazum odobrila vrhovno sodišče in kongres. S sporazumom bi se, po besedah Michelettija, prenesle pristojnosti s strani vojske na vrhovno volilno sodišče.
Micheletti je tudi dejal, da sporazum prinaša "pravo komisijo", ki bo preiskala dogodke preteklih mesecev, zunanjim vladam pa bo ta omogičil, da bodo izrekle ustrezne kazni.
Voditelji Združenih držav, Evropske unije in Latinske Amerike so vtrajali pri tem, da se Zelaya vrne na predesedniško mesto in zaključi svoj mandat, če ne, so vztrajali, ne bodo priznali zmagovalca novemberskih predsedniških volitev.
Zelaya je sicer mnoge razjezil s tem, ko je postal postal zaveznik venezuelskega predsednika Huga Chaveza, kritiki so pisali o tem, da si Zelaya želi povelčati predsedniške pristojnosti, kar pa je sam Zelaya zanikal.
