Slovo od »duše demokratske stranke«

Washington - Pokojni demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy se je pridružil svojima umorjenima bratoma, nekdanjemu ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Robertu F. Kennedyju, ki sta pokopana na znamenitem vojaškem pokopališču Arlington v zvezni državi Virginija. Od 77-letnega pripadnika najbolj razvpite ameriške politične dinastije, ki je v torek umrl zaradi raka na možganih, so se zjutraj najprej poslovili na slovesni maši v baziliki Naše gospe večne pomoči v delavski četrti Bostona, kjer je pokojni senator pogosto molil, ko je njegova hčerka Kara uspela zmagati v boju z boleznijo, ki je sam ni mogel premagati. Popoldne so telo liberalnega politika, ki se je zavzemal za pravice zatiranih in potlačenih, prepeljali pred kongres, kjer so se od njega poslovili njegovi številni sedanji in nekdanji sodelavci. Potem so ga prepeljali v sosednjo Virginijo, kjer so ga pokopali v ožjem krogu svojcev in najtesnejših prijateljev.

Predsednik ZDA Barack Obama je med poslovilnim govorom v bostonski baziliki pokojnega senatorja označil za »zagovornika tistih, ki nimajo nič« in »dušo demokratske stranke«. Edward Kennedy je bil četrti sin in najmlajši od devetih otrok nekoč enega najbogatejših Američanov in ameriškega veleposlanika v Veliki Britaniji Josepha P. Kennedyja, ki je nekaj časa simpatiziral z nacistično Nemčijo. Najstarejši sin Joseph je padel med drugo svetovno vojno, drugi sin John je bil leta 1960 izvoljen za 35. ameriškega predsednika, a ni zdržal do konca mandata, saj so nanj leta 1963 naredili atentat. Tudi tretji sin Robert, demokratski senator iz New Yorka, je bil na dobri poti, da postane ameriški predsednik, a ga je po zmagi na predvolitvah v Kaliforniji junija 1968 doletela usoda starejšega brata. Tudi zadnjega preživelega brata, ki so ga klicali Ted, so v stranki prepričevali, naj se spusti v predsedniško tekmo. Uradno je pobudo zavrnil, ker je bila družina zaskrbljena zaradi umorov njegovih bratov, neuradno se ni hotel dati medijem v zobe zaradi škandala iz leta 1969, ko so v morju ob otoku Chappaquiddick v njegovem avtu našli utopljeno sodelavko njegovega brata Roberta Mary Jo Kopechne.

 

Leta 1980 se je odločil, da bo poskusil priti v Belo hišo namesto takratnega predsednika in strankarskega kolega Jimmyja Carterja. Ni mu uspelo, a je v predvolilnem boju vztrajal vse do nacionalne konvencije stranke in to tako razcepil, da republikanski kandidat Ronald Reagan na volitvah ni imel težkega dela. Dolgoletni senator, ki je državo Massachusetts zastopal vse od leta 1962, je veljal za ikono liberalne demokratske politike, med konservativnimi republikanci pa je bil približno tako osovražen, kakor je bil oboževan med demokratskimi strankarskimi tovariši. A kot učinkovitega politika so ga cenili tudi politični nasprotniki.

 

Ko je ZDA konec maja lani pretresla novica, da so Kennedyja zaradi možganske kapi odpeljali v bolnišnico, kjer so odkrili, da ima neozdravljivo obliko raka, pri kateri je bila doslej najdaljša življenjska doba bolnikov pet let, ga je republikanski predsedniški kandidat John McCain označil za »poslednjega leva v senatu - človeka, ki ima sam takšno moč, da lahko doseže rezultate«.

 

Politika, ki si je za enega glavnih ciljev zastavil izboljšanje zdravstvenega sistema, bodo v naslednjih tednih, ko bodo odločali o zdravstveni reformi, demokratski kolegi na Kapitolskem griču zelo pogrešali.

 

Iz tiskane izdaje Nedela