Svet se spominja konca prve svetovne vojne

Pariz - Po vsem svetu potekajo slovesnosti v spomin na trenutek, ko so pred 91 leti, ob enajsti uri, enajstega dne v enajstem mesecu, po vsej Evropi utihnili topovi in se je končala prva svetovna vojna.

V Parizu sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel položila venec in prižgala plamen na grobu neznanega vojaka, ki leži ob vznožju slavoloka zmage. S tem sta simbolično naznanila novo obdobje v francosko-nemških odnosih.

»Ne moremo izbrisati preteklosti, toda obstaja nekaj, kar nam lahko pomaga, da jo prenašamo, in sicer moč sprave,« je ob tem povedala Merklova. »Drugim državam po svetu moramo pokazati, da se lahko vzdignejo nad bolečino in preteklost,« je dodala nemška kanclerka.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je po slovesnosti Merkolovi dejal, da se prav vsak Francos zaveda, kako pomembna je njena prisotnost na današnji slovesnosti. Dodal je, da se »ne spominjamo zmage ene osebe nad drugo, ampak težke preizkušnje, ki je bila enako grozovita za obe strani«. Z besedami »Naj živi Francija, naj živi Nemčija, naj živi francosko-nemško prijateljstvo,« pa sta svoje govore zaključila tako Sarkozy kot Merklova.

Slovesnosti tudi drugod po svetu

Spominske slovesnosti pa so potekale tudi drugod po svetu. V Londonu so se kraljica, politiki in poveljniki vojaških sil spomnili na preminule v prvi svetovni vojni, v westminstrski opatiji pa je potekala spominska maša za tri veterane prve svetovne vojne, ki so preminuli letos. Z dvominutno tišino so v Veliki Britaniji tako pričakali »minevanje generacije« in se poklonili veteranom: Billu Stonu, ki je umrl januarja, star 108 let, Henryju Allinghamu, ki je junija umrl star 113 let, in Harryju Patchu, ki je ravno tako umrl junija, star 111 let.

Kot zadnji veteran prve svetovne vojne je v 110 letu starosti letos umrl tudi v Franciji živeči italijanski priseljenec Lazare Ponticelli, ki je lagal o svoji starosti, da se je lahko pridružil francoski tujski legiji.