Vabilo na »prijateljsko« srečanje bratov v orožju

Washington - Moramo sodelovati ne glede na težave in njihovo zgodovino, je bilo sporočilo ameriškega predsednika Baracka Obame, ki sta ga včeraj v Beli hiši slišala njegova kolega iz Afganistana in Pakistana, Hamid Karzai in Asif Ali Zardari. Nova administracija je preusmerila vojaške in diplomatske sile iz Iraka v čedalje bolj vroče krizno območje, ki so ga poimenovali »Afpak«, a zaradi uspehov tamkajšnjih upornikov, številnih žrtev med civilnim prebivalstvom, zaradi katerih se krepi sovraštvo do Američanov, in čedalje glasnejšega ameriškega nezadovoljstva z obema predsednikoma, ki tudi doma nimata pretirane podpore, se številni zunanjepolitični analitiki sprašujejo, kako učinkovito je lahko to sodelovanje.

Obisk obeh predsednikov v ZDA poteka v senci vročih dogajanj tako v Afganistanu kot v Pakistanu. Zaradi negodovanja ameriške administracije nad preveliko popustljivostjo pakistanskih oblasti do tamkajšnjih talibov se je pakistanska vojska v zadnjih dnevih zapletla v pravo vojno, zaradi novic o uspehih upornikov pa se v Washingtonu bojijo, da Zardari nima pretiranih možnosti za zmago. Za Američane neprijetne novice prihajajo tudi iz sosednjega Afganistana, kjer se je zgodil pravi pokol civilnega prebivalstva. V torek je bilo v ameriškem letalskem napadu v jugozahodni provinci Farah po navedbah afganistanskih oblasti, ki jih je potrdil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa, ubitih več kot sto civilistov. Hkrati pa so med tamkajšnjim prebivalstvom vzbudili ogorčenje tudi posnetki televizijske mreže Al Džazira, na katerih ameriški vojaški duhovniki pozivajo vojake, naj širijo krščanstvo med tamkajšnjim prebivalstvom.

»Predsedniku Obami najbrž ni všeč sodelovati s predsednikoma Pakistana in Afganistana - toda ali mu ostane še kaka druga možnost?« so se včeraj spraševali v Washington Postu. V zadnjem času so se v ameriških medijih razširile domneve, da Washington ni zadovoljen s pakistanskim vodstvom, ki nima nadzora nad vojsko in obveščevalnimi službami in se boji spopada z islamskimi skrajneži. Komentatorji imenujejo Pakistan propadla država, nekdanja ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright pa je to državo označila za »svetovno migreno«. V javnost so celo pricurljale novice, da utegne Washington na naslednjih predsedniških volitvah podpreti nekdanjega pakistanskega premiera Navaza Šarifa, ki ima v nasprotju s skorumpiranim in bonvivanskim vdovcem Benazir Buto zelo dobre odnose s skrajneži.

V torek so predstavniki ameriške administracije hiteli zagotavljati podporo Zardariju. »Po našem mnenju Pakistan ni propadla država. To je država, ki so jo na resno preizkušnjo postavili sovražniki, ki so tudi naši sovražniki,« je v kongresnem odboru za mednarodne odnose ugotavljal posebni Obamov odposlanec za Afganistan in Pakistan Richard Holbrooke. Zardari pa je v intervjuju za CNN prepričeval voditelja Wolfa Blitzerja, da njegova »vlada ne bo padla«. Ko mu je ta pokazal posnetke o uspehih talibskih upornikov, je Zardari odgovoril, da gre za pretiravanja.

Še več negodovanja je v ameriški administraciji nad afganistanskim predsednikom Karzaijem, ki se je Washingtonu zameril zlasti zaradi ostrih kritik ameriških letalskih napadov na civilno prebivalstvo. V nedavnem zaupnem poročilu o Afganistanu, ki ga je pripravila Bela hiša, so zapisali zelo ostre kritike na račun politika, ki se je po umiku sovjetske vojske vrnil iz izgnanstva in postal namestnik zunanjega ministra. »V njem pravijo, da ne izpolnjuje niti osnovnega pričakovanja prebivalstva. Sklep je jasen: Karzai ni naš človek na naslednjih predsedniških volitvah,« je za Washington Post izjavil neimenovani visoki uradnik, ki je prebral poročilo.

V ameriški administraciji so večkrat ponovili, da na volitvah 20. avgusta ne bodo podprli nobenega kandidata, v diplomatskih krogih pa vedo povedati, da Holbrooke ne skriva želja, da bi proti Karzaiju nastopili resni tekmeci. Pred dnevi je predsedniško kandidaturo umaknil priljubljeni guverner province Nangarhar na vzhodu Afganistana Gul Aga Šerzaj, kot morebitna Karzaijeva tekmeca pa omenjajo tudi nekdanjega finančnega ministra Ašrafa Ganija, ki je doktoriral na columbijski univerzi in delal pri Svetovni banki, in nekdanjega ameriškega veleposlanika v Kabulu Zalmaya Khalilzada. A prvi nima podpore med ljudstvom, drugi, ki je med svojim veleposlaniškim mandatom dejansko vladal Afganistanu, pa je izjavil, da ne razmišlja o kandidaturi.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela