Tiskane izdaje
Uveljavljanje nove pogodbe me spominja na maraton, ampak maraton z ovirami; odpravili smo še zadnjo oviro in zelo kmalu bomo uveljavili Lizbonsko pogodbo, če temu ne bo nasprotovalo češko ustavno sodišče, je dejal Barroso.
Dogovor sprejemljiv za vse države, tudi češke sosede
Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je zagotovil, da rešitev za Češko ne zahteva novega kroga ratifikacij Lizbonske pogodbe v državah članicah. Dosežen je dogovor na način, ki je sprejemljiv za vse države, tudi češke sosede.
Države v češki soseščini, predvsem Slovaška, Madžarska in Avstrija, so imele največ težav s Klausovimi zahtevami. Češki predsednik želi zagotoviti, da Listina o temeljnih pravicah EU ne bi vplivala na vprašanje vračanja premoženja Sudetskim Nemcem, odvzetega po drugi svetovni vojni.
Sledi medvladna konferenca
Kot je pojasnil Reinfeldt, gre pri dogovoru o zadovoljitvi čeških zahtev za to, da se po uveljavitvi Lizbonske pogodbe odpre protokol 30 k Lizbonski pogodbi, s katerim sta si izjemo od listine v pogajanjih o pogodbi priborili Velika Britanija in Poljska, ter da se Češko doda v ta protokol.
Za to pa je potrebna medvladna konferenca, ki predvideva odločanje s soglasjem. Prva priložnost za to bo ob uveljavljanju naslednje pristopne pogodbe, torej po vsej verjetnosti pogodbe o pristopu Hrvaške ali Islandije k EU.
Kot izhaja iz dogovora, ki bo vključen v sklepe vrha EU, bi morala Lizbonska pogodba začeti veljati do konca leta. Na tej podlagi in upoštevajoč stališče Češke, se je vrh EU dogovoril, da bo ob času sklepanja naslednje pristopne pogodbe in v skladu z ustavnimi zahtevami v državah članicah k Lizbonski pogodbi dodal poseben protokol.
Ta protokol o uporabi Listine o temeljnih pravicah za Češko predvideva, da naj protokol številka 30 o uporabi Listine o temeljnih pravicah, ki velja za Poljsko in Veliko Britanijo, velja tudi za Češko; torej da naj bo protokol 30 spremenjen tako, da se bo nanašal na Češko enako kot na omenjenih državi ter dodan k Lizbonski pogodbi.
Ni trdnih zagotovil, da bo Klaus pogodbo res podpisal
S četrtkovim dogovorom je bil odpravljena prva ovira za dokončanje ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem, vsaj z vidika tega, kar je lahko storila EU. Še vedno namreč ni nikakršnih trdnih zagotovil, da bo Klaus pogodbo na podlagi tega dogovora res podpisal in ne bo načenjal še kakšnih vprašanj.
Druga ovira, ki je še na poti uveljavitve Lizbonske pogodbe, pa je v postopku češkega ustavnega sodišča. To mora namreč odločiti o zahtevi skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela Lizbonske pogodbe s češko ustavo. Odločitev sodišča bo predvidoma znana v torek.
Češka ratifikacija nujna za začetek posvetovanj o imenih za nova ključna položaja v EU
Jasna slika glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem je nujna, da bo švedsko predsedstvo EU lahko začelo posvetovanja o imenih za nova ključna položaja v EU, ki ju uvaja Lizbonska pogodba - o novem predsedniku in zunanjem ministru EU. Prav tako je ta jasnost nujna za oblikovanje nove Evropske komisije.
Tako vrh unije v četrtekes po Reinfeldtovih besedah ni govoril o imenih za nova visoka položaja, čeprav je o tem veliko govora "po hodnikih". Za to potrebujemo jasnost - tako glede ustavnega sodišča kot glede zagotovil, da bo Klaus res podpisal pogodbo, je pojasnil švedski premier.
Evropski svet z Lizbonsko pogodbo postaja ena od institucij EU
Vrh EU je sicer v četrtekes govoril tudi o prihodnjem delovanju Evropskega sveta, ki z Lizbonsko pogodbo postaja ena od institucij EU, predvsem v odnosu do rotirajočih sestav sveta. Na vprašanje, ali so ob tem govorili tudi o tem, kakšna naj bo vloga novega predsednika Evropskega sveta, je odgovoril, da o tem ni mogoče govoriti, ne da bi govorili tudi o imenih. "Te zelo zanimive razprave nas čakajo, a v prihodnosti," je dodal.
Danes na dnevnem redu dogovor o financiranju boja proti podnebnim spremembam
Reinfeldt je prvi dan vrha EU na koncu četrtkove novinarske konference povzel z besedami: pravi dosežek glede Lizbonske pogodbe, temeljita razprava o podnebnih spremembah, v petek pa bo še ena novinarska konferenca.
Glavni izziv vrha tako ostaja za petek - dogovor o financiranju boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. Kot je v četrtek potrdil Reinfeldt, bo švedsko predsedstvo EU v petek predstavilo nov kompromisni predlog glede mandata EU za Koebenhavn.
